Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

osnovne informacije za naročnike

 

Ministrstvo za javno upravo je na podlagi prenovljene evropske Direktive o javnih naročilih 2014/24 EU pripravilo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju (ZJN3) in ga poslalo v javno obravnavo ter k podajanju pripomb in predlogov pozvalo strokovno javnost. Rok za prenos direktive v pravni red držav članic je 18.04.2016.

Ministrstvo za okolje in prostor je na usklajevalni sestanek  za področje prostorskih, gradbenih zadev in natečajev  povabilo ZAPS, IZS in Mrežo za prostor.
MOP je pripravljalcu zakona posredoval usklajeni predlog v amandmajski obliki, posamezne organizacije pa še svoje pripombe in predloge. ZAPS je poleg problematike natečajev izpostavil škodljivost razpisov po merilu najnižje cene in zahteval sprejetje normativov in smernic za naročanje arhitekturnih storitev.

ZAPS - Pripombe ZJN3>
MOP - Predlogi ZJN3>
Stališče IZS o natečajih>
MOP - Pripombe ZJN3 medresorska obravnava 24.06.2015>

V nadaljnji komunikaciji se ZAPS osredotoča na dosego treh ciljev:
- uveljavitev investicijske vrednosti gradnje, kot osnove za določitev obveznosti razpisa natečaja
- vključitev Pravilnika o natečajih med obvezne podzakonske akte ZJN3
- zvišanje obveznega deleža strokovnih članov komisije na min. 50%

MJU - Odgovor na pripombe MOP 08.07.2015>
MOP - Pripomba / nasprotovanje obravnavi objavljenega vladnega gradiva 15.07.2015>
MJU - Odgovor na pripombe MOP 16.07.2015>
Vlada - ZJN3 Prva obravnava 20.07.2015>

Do faze zaključka medresorske obravnave je zagovornikom arhitekturne stroke uspelo prepričati pripravljalca da:
- merila za obveznost natečaja veže na investicijsko vrednost, in ne na vrednost storitve, kot je v Direktivi, in kot je bilo doslej v zakonu (100.člen)
- poveča delež strokovnih članov ocenjevalne komisije na 50% (v Direktivi 30%), (103.člen)
in ni uspelo prepričati da:
- je potrebno normirati storitev in ceno,
- sprejeti smernice, na podlagi katerih bi lahko izločali ekscesne ponudbe,
- predvidi sprejetje Pravilnika o natečajih, kot podzakonskega akta ZJN.

Komentar:
Zakon je na deklaratorni ravni bistveno bolj naklonjen načelu kakovosti pri naročanju, zlasti inovativnih storitev. Vprašanje je, ali bodo temu sledili tudi  razdrobljeni in večinoma nestrokovni slovenski javni naročniki.
Pripravljalec je vendarle predvidel možnosti za izločanje neobičajno nizkih ponudb (86.člen).
Za uveljavitev ostalih ciljev si bomo morali prizadevati v sodelovanju z resornim ministrstvom.

Vlada je sprejela besedilo predloga ZJN3 23.07.2015>

V sporočilu je med ostalim zapisano: "Vlada RS je sprejem predloga zakona pospremila še z dvema pomembnima odločitvama, na podlagi katerih bo jeseni sledila prenova sistema zelenega javnega naročanja in priprava smernic za učinkovitejšo izvajanje javnih naročil na pomembnejših vsebinskih in procesnih področjih." Natančnejšo vsebino teh odločitev lahko razberemo iz poročila 43. seje Odbora za gospodarstvo, na kateri je sklenjeno, da se predlog sklepa Vlade RS dopolni z naslednjima dvema točkama:

"Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za okolje in prostor, da do 15.9.2015 z resornimi ministrstvi oblikujeta delovno skupino za prenovo Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za javno upravo, da z resornimi ministrstvi do 1.1.2017 pripravi smernice za učinkovito javno naročanje na področju gradenj in inženirskih storitev."

Z zadnjo točko so postavljeni temelji za pripravo konkretnih rešitev (smernic, priporočil, vzorcev) za potreben preobrat pri slabi praksi javnega naročanja na področju projektanstkih storitev.
 

27.10.2015
Državni zbor je 27.oktobra, 2015 sprejel nov zakona o javnem naročanju (ZJN-3),
Besedilo zakona>

02.11.2015
Državni svet z 28 glasovi za in petimi proti na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval odložilni veto na novi zakon. O zakonu bo torej moral še enkrat odločati državni zbor, za sprejem pa bo potrebna absolutna večina glasov.

29.06.2016

Ministrstvo za javno upravo je izdalo Smernico za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev

Ob določitvi besedila predloga Zakona o javnem naročanju (ZNJ-3) je Vlada naložila Ministrstvu za javno upravo, da skupaj z resornimi ministrstvi do 1. januarja 2017 pripravi Smernice za učinkovito javno naročanje na področju gradenj in inženirskih storitev.

Po nekajmesečnih usklajevanjih in strokovnih razpravah, namenjenih iskanju rešitev za številne dileme glede nekakovostnih storitev, slabih razpisnih dokumentacij ter slabo razpoložljivostjo informacij o dobrih praksah v javnem naročanju je tako že ob koncu junija 2016 sprejeta prva verzija Smernic, katerih uporaba bo prispevala h kakovostnejšim pripravam razpisnih dokumentacij, predvsem pa bo imela vpliv na kakovostnejše in dolgoročno vzdržne, učinkovite in gospodarne arhitekturne in inženirske storitve.

Natečaji so v Smernicah obdelani na načelni ravni. V nadaljevanju bodo sprejeta podrobna pravila, ki urejajo natečaje, bodisi v obliki podzakonskega akta - Pravilnika, ali ravno tako v obliki smernic. Do sprejetja novega dokumenta se za organizacijo natečajev smiselno uporablja obstoječi Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 s spremembami), razen v delih v katerih ni skladen z ZJN-3.

Smernice na načelni ravni predstavljajo precejšnji odmik od uveljavljenih dogem javnonaročniške prakse, ki je v polpreteklem obdobju izvajala sistematično negativno selekcijo ponudnikov arhitekturnih in inženirskih storitev (razen pri postopkih, pri katerih je bil uporabljen natečaj, kot del postopka javnega naročila). Kakšen bo učinek smernic in v kolikšnem času se lahko projektanti, arhitekti in inženirji ponovno postavijo na noge je odvisno od tega, ali se jih bodo držali javni naročniki pri konkretnih razpisih, in kako bodo učinkovale določene rešitve predvidene v Smernicah.

Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev