Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

novice

 

Umrl je arhitekt Milan Mihelič (1925-2021)

19.02.2021 13:47

Milan Mihelič je bil arhitekt in urbanist največjega formata, eden najpomembnejših 20.stoletja, ki je v slovenskem in tudi jugoslovanskem prostoru snoval in gradil velikopotezne urbanizme in drzno arhitekturo. Njegova drznost pa se ni odražala zgolj v zasnovah in izvedbah, temveč tudi v načinu profesionalnega življenja, kjer je brezkompromisno sledil poslanstvu in deloval avtonomno, ne da bi pripadal kateremu koli strokovnemu ali političnemu krogu. Takšna izbira nikoli, za nikogar, v nobenem režimu ali poklicu, ni lahka, za sposobne, neodvisne in pogumne pa je zares edina, vsaka druga bi bila potratna.

Milan Mihelič je znan po tem, da je zmagoval natečaje in tako prihajal do dela. Loteval se je prestižnih in velikih projektov in bil, v odkritem soočenju idej z močno kunkurenco sodobnikov, tako rekoč nepremagljiv. V svojem življenjskem opusu ima okoli šestdeset realiziranih del, še vsaj dvakrat toliko nerealiziranih in nešteto udeležb na natečajih. Mnogi kolegi so mu talent in uspeh težko oprostili. Ljubljanski urbanizem mu je oklestil marsikateri z natečajem pridobljen projekt, družbi in mestu pa s tem odrekel izvenserijsko arhitekturo.
Na Bavarskem dvoru je Mihelič zmagal 4 natečaje in med leti 1963-72 zasnoval moderno idejo severnih ljubljanskih vrat. Celovito je definiral novo nevralgično točko mestnega poslovnega in gospodarskega središča, uravnal prostorska neskladja in spopad prometnih infrastruktur. Od njegovih zamisli je realiziran le fragment, stolpnica S2, ki označuje osrednji del danes programsko in oblikovno nekonsistentne kompozicije.

V pogovoru je gospod Mihelič deloval kot racionalen, k cilju orientiran človek, inženir. Lahko bi površno rekli, da je bil zagrenjen, v resnici pa je bil kritičen in razočaran, kot je lahko razočaran le posameznik, ki vse svoje moči usmeri v vizijo boljše družbe in v prizadevanje za boljši prostor in ima občutek, da ga pri tem okoliščine ovirajo. Kot nekdo, ki mu je žal, da z obojim, družbo in prostorom, v imenu napredka in razvoja, upravljajo napačni ljudje.
Miheliča zgodovina označuje kot arhitekta, ki je modernizem, funkcionalizem, brutalizem in postmodrnizem kritično vgrajeval v svoje projekte, ob tem pa uveljavil lasten arhitekturni jezik. Bil je izvrsten konstrukter, oblikovalec in inovator, mojster detajla in izumitelj arhitekturnih in instalacijskih elementov. Bil pa je tudi duhovit človek iskrivega duha, raziskovalnega in eksperimentalnega nemira, dobro informiran ustvarjalec, ki je svoj poklic jemal skrajno resno in ga pripeljal do perfekcije. Obvladal je vsa merila, navduševale so ga sodobne tehnologije gradnje in nova gradiva, eksperimentiral je s konstrukcijo, prostorsko zasnovo, likovnim izrazom in z mešanico vsega izgradil avtorski modernistični slog, s katerim je suvereno reševal probleme množic in elit.

Tako kot vsak ustvarjalec, je imel svoj najljubši projekt: Klavir v Ljubljani in veleblagovnici v Novem sadu in Osijeku; svoj najgrenkejši projekt: amputirana severna mestna vrata na Bavarskem dvoru; svoj prvi projekt: Gospodarsko razstavišče v soavtorstvu; in projekt za katerega najbolj obžaluje, da ni bil realiziran: prizidek k Narodni galeriji. A to je le peščica. Znamenite so njegove in Arnautovućeve stolpnice v Savskem naselju, Stolpnice na Kersnikovi, nadstrešek za Petrol na Tivolski, veleblagovnica Slovenijales, poslovna stavba Konstrukta in stanovanjska stolpnica RTV na Dunajski ter stanovanjski dvojček na Peričevi, ki sta ga prijatelja in sodelavca Ilija (Arnautović) in Milan (Mihelič) razvila kot fluiden prostor okrog jedra - 'makete sanitarnega vozla v naravni velikosti' - vsak v lastno družinsko hišo.

Šestdeseta in sedemdeseta so bili časi, ko se je družbeni napredek manifestiral materialno in se izražal v arhitekturi. Mihelič je eksperimentiral s stanovanjsko matriko sodobnih stanovanj, zgradil je paradne poslovne hiše za paradne gospodarske družbe, za avtomobile, ta sinonim razvoja, je ustvaril primerljivo vznemirljivo konstrukcijo bencinskega servisa, za veleblagovnico je razvil novo tipologijo ne preveč perforirane škatle za bleščečo vsebino, za Mednarodno avtomatsko telefonsko centralo (Klavir) pa morda najmočnejšo ljubljansko ikono modernizma, valoviti odsevni screen na najbolj metropolitanskem križišču v mestu.

Med potjo so ga dvakrat nagradili s Prešernovo nagrado, enkrat z nagrado Prešernovega sklada, zvezno in republiško Borbino nagrado, Župančičevo nagrado in s Plečnikovo za življenjski opus ter kot rednega člana sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Postal je tudi častni član Zbornice za arhitekturo Slovenije. Stane Bernik se je posvetil njegovemu delu v dveh monografijah. V Ljubljani se je moral z vsemi napori, tudi tožbami, boriti za avtorske pravice svoje arhitekture. V Osijeku so s ponosom in verodostojno rekonstruirali njegovo v požaru v 80' popolnoma uničeno veleblagovnico. Milan Mihelič se je svoje ustvarjalne moči dobro zavedal in si je želel, da bi ga družba do skrajnosti izkoristila, on pa bi ji z veseljem dal vse, kar je zmogel. In zmogel je ogromno.

Hvala spoštovani kolega in gospod Mihelič, za vašo briljantno arhitekturo, za vaše visoke strokovne in etične standarde in vaš neprecenljiv prispevek k plemenitenju slovenske kulture.

Urša Vrhunc




 arhiv novic:

maj 2021
april 2021
marec 2021
februar 2021
januar 2021

december 2020
november 2020
oktober 2020
september 2020
avgust 2020
julij 2020
junij 2020
maj 2020
april 2020
marec 2020
februar 2020
januar 2020

december 2019
november 2019
oktober 2019
september 2019
avgust 2019
julij 2019
junij 2019
maj 2019
april 2019
marec 2019
februar 2019
januar 2019

december 2018
november 2018
oktober 2018
september 2018
avgust 2018
julij 2018
junij 2018
maj 2018
april 2018
marec 2018
januar 2018

december 2017
november 2017
oktober 2017
september 2017
julij 2017
junij 2017
maj 2017
april 2017
marec 2017
februar 2017
januar 2017

december 2016
november 2016
oktober 2016
september 2016
avgust 2016
julij 2016
maj 2016
april 2016
marec 2016
februar 2016
januar 2016

december 2015
november 2015
oktober 2015
september 2015
avgust 2015
julij 2015
junij 2015
maj 2015
april 2015
marec 2015
februar 2015
januar 2015

december 2014
november 2014
oktober 2014
september 2014
julij 2014
junij 2014
maj 2014
april 2014
marec 2014
februar 2014
januar 2014

december 2013
november 2013
oktober 2013
september 2013
avgust 2013
julij 2013
junij 2013
maj 2013
april 2013
marec 2013
februar 2013
januar 2013

december 2012
november 2012
oktober 2012
september 2012
avgust 2012
julij 2012
junij 2012
maj 2012
april 2012
marec 2012
februar 2012
januar 2012

december 2011
november 2011
oktober 2011
september 2011
avgust 2011
julij 2011
junij 2011
maj 2011
april 2011
marec 2011
februar 2011
januar 2011

december 2010
november 2010
oktober 2010
september 2010
avgust 2010
julij 2010
junij 2010
maj 2010
april 2010
marec 2010
februar 2010
januar 2010

december 2009
november 2009

0000