Nova brv je oblikovno zasnovana z videzom tankega loka preko reke, kot navzgor napeta konstrukcija, ki nima vertikalno izstopajočih delov ter se na oba rečna bregova priključi v kar se da najnižji točki ter hkrati omogoča udobno vožnjo ter neovirane poglede, tako z brvi, kot na njo. Vertikalna napetost da konstrukciji potrebno togost in zanesljivost, obojestransko tanjšanje mostnega nosilca proti sredini reke pripomore k občutku lahkotnosti in likovni izčiščenosti objekta. Avtorji rešijo problem različnih višin nad stoletno vodo z domiselno igro geometrije mostnega parapeta, ki ima vzdolž objekta različne višine. Tako se vozišče brvi od temena proti levemu bregu počasi utopi v nosilec, kjer se na izteku lijakasto razširi in s tem olajša kolesarjem dostop na brv. Projekt obravnava celoten obrečni prostor kakovostno in celovito. Izpeljava zadržanih in nevsiljivih ureditev ob brvi je elegantna in premišljena. Brv se na levem bregu razpre in preko ograje dostopnih ramp diskretno vpne v dostopni nasip. Predlagana ureditev dostopnega nasipa je v naklonu, ki še omogoča ozelenitev brez močnih elementov (oporni zidovi, stene, goli kamnometi) in je pomembna, tako za ohranjanje celovitosti obrečnega prostora, kot za samo pojavnost brvi. Zasaditev z avtohtonim rastjem je ustrezna. Podaljšanje priključne klančine, ki zmanjša vzdolžni naklon dostopne rampe je smiselna, saj s tem poveča udobnost dostopa za pešce in kolesarje, hkrati pa je horizontalna razpotegnjenost dostopnega nasipa likovno skladnejša. Stik brvi z levim bregom zasleduje logiko brvi, ki je položena na obstoječ teren. Počivališče je smiselno umeščeno ob izmik dostopne poti, ki zaustavi kolesarja in omogoča sekvenčno doživljanje prostora pred vstopom na brv. Izbor pranega betona za priključne klančine se smiselno navezuje na kontekst obstoječih peščenih poti. Zaradi nevarnosti zdrsa je potrebno uporabiti pri betonu grob agregat. Na peščeni površini počivališča je otočno nameščena urbana oprema. Betonska klop z lesenim sedalom je oblikovana kot večnamenska ploščad. Rob rečne brežine je utrjen z umestitvijo plitkih teras, zasajenih z avtohtonim rastjem.

Brv upošteva 1-2 m nadvišanje nad stoletnimi vodami in svetlo širino pretoka. Brv je okvirni integralni sistem preko ene razpetine 106,90 m, z jekleno enocelično prekladno konstrukcijo, statične višine 2,9-1,3 m, z bočnima nosilnima parapetoma različne višine. Prekladna konstrukcija je monolitno vpeta v krajna opornika. Jeklena konstrukcija brvi je pripeta s sidrnimi vijaki na betonskih temeljih, v celoti skritih pod nivojem gotovega terena. Mostni krov predstavlja AB plošča iz lahkega betona, debeline 25 cm, brez sovpreganja z jeklom, s strešastim sklonom 2%. Širina preklade (svetla) je spremenljiva, od maksimalno 6,0 m do minimalno 3,0 m. Odvodnjavanje mostu je preko strešastega padca in linijskega požiralnika v vzdolžno kanaleto. Postavljena je v mejah 5 m odmika od ceste, s priključnimi potmi – klančinami, umeščenimi na rob ureditvenega območja. Mostna ograja s poudarjenim ročajem teče vzdolž celotne brvi in se nadaljuje po priključnih poteh. Voziščna površina na objektu in dostopnih rampah je iz pranega betona. Ocena investicije s strani natečajnika je nekaj nižja od ocene podane s strani izvedenca.

Ocenjevalna komisija je ugotovila, da elaborat št. 2 v celoti izpolnjuje vse cilje natečajnega razpisa ter da v optimalni meri upošteva vse robne pogoje, tako ožje lokacije, kot širšega prostora. Z minimalistično, domiselno in skrajno zadržano konstrukcijo brvi ter diskretnim oblikovanjem posegov v brežine reke Soče, se objekt elegantno vključi v odprto krajino. Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 2 dodeli prva nagrada.