Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

strokovni izpiti

 

Izpit iz arhitekturnega projektiranja

Osnovni in dopolnilni izpit

Namen izpita
Osnovni izpit obsega splošni in posebni del in je namenjen temu, da se preveri, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje storitev arhitekturnega projektiranja in, ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa kot odgovorni projektant načrtov arhitekture.
Dopolnilni izpit obsega samo posebni del in je namenjen temu, da se preveri ali je kandidat, ki je sicer že dokazal, da je usposobljen za nastopanje kot odgovorni projektant načrtov (torej kandidat, ki je že opravil določen osnovni strokovni izpit), usposobljen tudi za samostojno opravljanje storitve, s področja katere opravlja dopolnilni izpit tako, da lahko nastopa tudi kot odgovorni projektant druge vrste načrtov.

Obseg in vsebina izpita
Osnovni izpit obsega splošni in posebni del.
Dopolnilni izpit obsega samo posebni del.
Splošni del je enak za vse strokovne izpite in se opravlja samo ustno.

Splošni izpitni program obsega poznavanje:
1. temeljev sistema predpisov s področja urejanja prostora in graditve objektov ter zborničnega sistema;
2. temeljev sistema predpisov s področij, ki so neposredno povezana s sistemom urejanja prostora in graditve objektov ter obsegajo tri sklope:
- poznavanje sistema varstva okolja, varovanje zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu
- poznavanje sistema standardizacije in tehničnih predpisov in
- poznavanje sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarno-pravnimi razmerji.

Posebni del je prilagojen vrsti izpita ter se opravlja pisno in ustno. Posebni izpitni program za arhitekturno projektiranje obsega poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre, ki se navezujejo na izdelavo načrtov arhitekture, odgovornega vodenja projektov in odgovornega nadzorništva.

Pogoji za opravljanje izpita
Osnovni izpit
Kandidat mora imeti ustrezno univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja, ki jih je pridobil po pridobljeni univerzitetni izobrazbi.

Dopolnilni izpit
Kandidat mora imeti ustrezno univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oz. s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja.

Prijava na izpit
Kandidat se na osnovni izpit prijavi z obrazcem, ki je v prilogi. Na dopolnilni izpit pa z obrazcem, ki je v prilogi. Izpolnjeno prijavnico za izpit z vsemi prilogami je potrebno poslati na zbornico najpozneje dva meseca pred razpisanim izpitnim rokom. Prijavi mora priložiti:
1. Dokazilo o strokovni izobrazbi - original ali notarsko overjen prepis diplome, zaključnega spričevala ali druge listine ustreznega javnega zavoda;

2. Dokazilo o delovnih izkušnjah - za dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah šteje pisna izjava pravne ali fizične osebe, da imate najmanj 3 leta (osnovni izpit) oz. 4 leta (dopolnilni izpit) delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja, v kateri sta navedeni vrsta in čas opravljanja takšnih storitev ter spisek referenčnih del z navedbo, s katerimi odgovornimi projektanti ste ob tem sodelovali. Izjavo lahko poda le tista pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za projektanta (projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju). Za izjavo izdajatelj moralno in materialno odgovarja. Za čas opravljanja storitev arhitekturnega projektiranja šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni izobrazbi neposredno sodeloval z odgovornimi projektanti pri arhitekturnem projektiranju;
(obrazec ZAPS).

3. Dokazilo o opravljenem osnovnem izpitu (če kandidat opravlja izpit kot dopolnilni);

4. Spisek referenčnih del (predložijo kandidati, ki nameravajo pisni del izpita opravljati z referenčnimi deli) - najmanj 5 referenčnih del z opisom na vsaj polovici A4 formata (obrazec za opis referenčnega dela). Referenčna dela morajo vsebinsko ustrezati projektu za gradbeno dovoljenje. Projekt mora biti po težavnostni stopnji za področje arhitekture razvrščen najmanj v četrti razred iz razvrstitve v MTP (Minimalni tarifni pogoji - IZS 1999):

I. razred : najenostavnejše zgradbe začasnega značaja brez predelnih zidov.

II. razred: pritlične stavbe, enotraktne, manjših razponov in brez stebrov, z najenostavnejšimi konstrukcijami in instalacijami.

III. razred: enostavne stavbe z enostavno organizacijo funkcije, z enostavnimi instalacijami in konstrukcijami, kot so:
* enostavne pritlične stanovanjske zgradbe z instalacijami in konstrukcijami,
* enostavne pritlične poslovne stavbe,
* enostavne pritlične industrijske stavbe,
* industrijske dvorane z enakimi elementi, brez žerjavov in z enostavnimi pogoji opreme.

IV. razred: stavbe z normalnimi tehnično-organizacijskimi zahtevami, z običajnimi instalacijami in konstrukcijami kot npr.:
* nadstropne stanovanjske stavbe do pet nadstropij brez dvigal in lokalov,
* trgovine in male tržnice kot samostojne stavbe,
* hale s šed strehami za tekstilno in avtomobilsko industrijo, veliki servisi, delavnice in podobno,
* industrijske dvorane z žerjavi in enakimi elementi (kovinska industrija),
* industrijske stavbe z nezapletenimi pogoji opreme (usnjarska, prehrambena industrija, precizna mehanika in podobno),
* šole brez dvoran,
* pisarniške stavbe brez dvoran.

V. razred: stavbe z večjimi tehnično-organizacijskimi zahtevami ali zahtevnejšimi instalacijami in konstrukcijami kot npr.:
* nadstropne stanovanjske stavbe do 10 nadstropij nad zemljo z dvigali, s poslovnimi prostori ali brez v pritličju,
* nadstropne poslovne stavbe z manjšimi dvoranami,
* manjše ambulante in dispanzerji,
* otroške ustanove, počitniški domovi, vrtci in podobno,
* srednje šole z dvoranami in internati,
* manj pomembni inštituti,
* kulturni domovi in klubske zgradbe z manjšimi dvoranami,
* manjše javne knjižnice s čitalnicami ali brez njih,
* manjše kavarne, restavracije in podobno,
* dvorane za trening-manjše športne stavbe,
* manjše tržnice in veleblagovnice,
* planinske koče, počitniški domovi in podobno,
* manjše avtobusne in železniške postaje,
* javna kopališča brez bazenov in fizioterapije,
* hoteli in moteli brez restavracij in kuhinj,
* industrijske hale s težkimi žerjavi in neenakimi elementi (livarne, valjarne, industrije težkih strojev in podobno), industrijske stavbe z zahtevno opremo (kemijska industrija, industrijske klavnice, živilski kombinati, rudarske separacije in podobno),
* zaklonišča osnovne zaščite do 200 oseb,
* manjše cerkve in kapele.

VI. razred: stavbe z največjimi tehnično-organizacijskimi in z velikimi arhitektonsko umetniškimi zahtevami ter z zelo zahtevnimi instalacijami in konstrukcijami kot npr.:
* nadstropne stanovanjske stavbe nad 10 nadstropij nad zemljo z dvigali, s poslovnimi prostori in z drugimi funkcijami,
* večnadstropne poslovne stavbe z večjimi dvoranami,
* mestne poliklinike, dispanzerji in vse ostale zdravstvene ustanove,
* večje javne knjižnice s čitalnicami, večje kavarne in restavracije,
* večje tržnice in blagovnice,
* male bolnice in sanatoriji,
* višje šole, fakultete in inštituti z amfiteatralnimi dvoranami,
* večje športne stavbe z več dvoranami,
* javna kopališča s plavalnimi bazeni in fizioterapijo,
* kulturni domovi in klubske zgradbe z večjimi dvoranami,
* hoteli in moteli z restavracijami in kuhinjami,
* nogometni, atletski in ostali nepokriti stadioni (samo zgradbe),
* specialistični laboratoriji in inštituti,
* večje avtobusne in železniške postaje,
* pristaniške zgradbe rečnega in zračnega prometa,
* muzeji, razstavne dvorane in paviljoni,
* običajne zgradbe za radio in televizijo,
* javne garaže.

5. Druga dokazila po lastni izbiri.

Potek izpita
1. Prijava
Kandidat se na izpit prijavi z ustreznim obrazcem. Prijavi mora priložiti vsa potrebna dokazila. Če je prijava ni popolna, je kandidat o tem pisno obveščen. Kandidat mora vlogo dopolniti v osmih dneh, v nasprotnem primeru se šteje, da je kandidat odstopil od prijave na izpit. Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, je o tem obveščen tako, da se mu po uradni dolžnosti izda ustrezna ugotovitvena odločba. Če je prijava popolna oz. je bila pravočasna dopolnjena, kandidat po pošti prejme račun za plačilo prijavnine, ki mora biti poravnan v osmih dneh, sicer se šteje, da je kandidat odstopil od opravljanja izpita. Dokazilo o plačilu prijavnine mora kandidat mora poslati po pošti ali faksu.

2. Določitev mentorja in pisne naloge
Po prejemu dokazila o plačilu prijavnine se kandidatu določi mentorja. Mentorja izbere predsednik izpitne komisije izmed članov izpitne komisije. Mentor izmed prijavi priloženih opisov referenčnih del izbere tisto, ki se bo štelo za pisno nalogo kandidata. Po obvestilu o izbranem referenčnem delu mora kandidat v pregled mentorju predložiti vodilno mapo izbranega projekta in načrt arhitekture. Kandidat in mentor se dogovorita o datumu oddaje izbranega referenčnega dela in sicer najpozneje trideset dni pred datumom ustnega dela izpita. Če mentor ugotovi, da referenčna dela niso ustrezna osnova za opravljanje pisnega dela izpita, mora kandidat izdelati pisno nalogo, ki jo določi mentor. Če kandidat ne odda referenčnega dela oz. pisne naloge v dogovorjenem roku, se šteje, da je od izpita odstopil. Kandidat po potrditvi referenčnega dela oz. pisne naloge s strani mentorja od zbornice prejme potrdilo z obvestilom o izpitnem roku in račun za plačilo izpitne pristojbine. Izpitno pristojbino mora poravnati v osmih dneh po prejemu obvestila. Dokazilo o plačilu prijavnine mora kandidat mora poslati po pošti ali faksu. Če pristojbina ni plačana v določenem roku, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil.

3. Potek ustnega dela izpita
Po prejemu dokazila o plačilu izpitne pristojbine, je kandidat pisno obveščen o datumu ustnega dela izpita. Ustni del izpita se opravlja v uradnih prostorih ZAPS. Začne se tako, da predsednik izpitne komisije ali njegov namestnik kandidatu pojasni način opravljanja izpita. Kandidati za osnovni izpit najprej odgovarjajo na vprašanja iz splošnega dela izpita, nato opravijo zagovor pisne naloge. Izpit se zaključi z dodatnimi vprašanji s področja stroke. Kandidati za dopolnilni izpit najprej opravijo zagovor pisne naloge, izpit pa se zaključi z dodatnimi vprašanji s področja stroke.

4. Posledice odsotnosti kandidata
Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k ustnem izpitu, ali če odstopi med opravljanjem ustnega dela izpita, se šteje, da izpita ni opravil. O opravičenosti razlogov za odsotnost kandidata odloči predsednik izpitne komisije.

Popravljanje in ponavljanje izpita
Možnost popravnega izpita ima kandidat, ki je na osnovnem oz. dopolnilnem izpitu uspešno opravil zagovor pisne naloge ter splošni del izpita, ni pa opravil ustnega dela izpita iz največ dveh področij. V tem primeru kandidat ponovno opravlja samo del izpita, ki ga ni opravil. Kandidat lahko opravlja popravni izpit večkrat, vendar samo, če ga opravi najpozneje v dveh letih od prve prijave, sicer se šteje, da kandidat izpita ni opravil. Izpit se ponavlja v celoti, če:
* pisna naloga ni ocenjena pozitivno;
* kandidat ni uspešno opravil zagovora pisne naloge izpita;
* kandidat ni uspešno opravil splošnega dela izpita;
* kandidat, ki na osnovnem izpitu uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil ustnega dela izpita iz več kot polovice postavljenih vprašanj iz programa splošnega ali posebnega dela izpita;
* kandidat, ki na dopolnilnem izpitu uspešno opravi zagovor pisnega dela izpita, ne opravi pa ustnega dela izpita iz več kot polovice postavljenih vprašanj iz posebnega dela izpita.

Obrazec za prijavo na ponovni oz. popravni izpit je v prilogi.