Častni član ZAPS 2023
dr. Andrej Goljar
Priznanje častni član podeli upravni odbor ZAPS za največje oz. obširnejše organizacijske in strokovne prispevke k razvoju in uveljavljanju ZAPS in stroke. Častni član ZAPS je postal dr. Andrej Goljar, nekdanji predsednik ZAPS z najdaljšim mandatom in daleč najširše odprto strukturo vodenja doslej. Člani so mu vodenje zaupali kar za štiri mandate, od leta 2009 do leta 2017, v času, ko je slovenska stroka pri urejanju prostora in graditvi delovala najbolj medsebojno povezano in se hkrati soočala tudi s posledicami velike gospodarske krize.
Platinasti svinčnik 2023
prof. dr. Aleš Vodopivec
Arhitekt prof. dr. Aleš Vodopivec je širšo arhitekturno stroko zaznamoval na več področjih, od številnih izvedenih arhitekturnih del, zmag na natečajih, obširnega publicističnega opusa in več izdanih knjižnih del do ohranjanja arhitekturne dediščine in pedagoškega dela na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Verjetno gre za enega najbolj izobraženih in pronicljivih mislecev na področju arhitekture pri nas, pa tudi za publicista, ki je s svojim kritičnim pogledom na stroko marsikdaj vitalno vplival na dogajanje znotraj arhitekturne in urbanistične stroke.
dr. Aleš Mlakar
Krajinski arhitekt dr. Aleš Mlakar sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegov opus obsega več desetin bibliografskih enot in vključuje številne študije ter načrtovalske in okoljevarstvene sestavine prostorskih aktov državnega in občinskega pomena, izvedbene projekte, znanstvenoraziskovalna dela ter predavanja in prispevke na konferencah, v revijah in knjigah. Odlikujejo ga izjemna delovna zavzetost, strokovnost in učinkovitost, odgovornost do okolja in družbe ter predanost visokim strokovnim in etičnim standardom.
Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo
Prenova dveh vrstnih hiš
avtorji: Maja Cvelbar, Miha Dešman, Eva Fišer, Vlatka Ljubanović, Katarina Pirkmajer Dešman
Gre za odlično obnovo zdaj že ikonične arhitekture iz petdesetih let, obnovo, ki niti za hip ne dovoli, da bi se izgubila fina nit, ki jo prepoznamo kot pravo arhitekturo. Avtorji so ohranili tako umestitev stavbe kot fasadni plašč ter spoštljivo prenovili vse fasadne detajle in vrt. Prava vrhunskost projekta se pokaže v notranjosti. Arhitekti so na novo izumili vertikalno členitev stavbe – tekočo, sproščeno in odprto – da so obstoječi koncept prilagodili sodobnemu načinu bivanja. Komisija je delu Prenova dveh vrstnih hiš stanovanjske zadruge »Progres – Mirje« soglasno in z vsem spoštovanjem dodelila zlati svinčnik.
Bazenski kompleks Češča vas
avtorji: Dean Lah, Milan Tomac, Jurij Ličen, Nuša Završnik Šilec, Polona Ruparčič, Sara Ambruš, Eva Tomac, Eva Javornik, Urška Malič, Rasmus Skov, Sara Mežik, Jakob Kajzer, Peter Sovinc, Carlos Cuenca Solana, Goran Djokić
Vse, kar bazen zares potrebuje, je streha. Kot da bi ta mandat vzeli res dobesedno, so avtorji novega kompleksa v Češči vasi posegli po najbolj arhetipskem odgovoru – geometrijsko čisto začrtani in z a la skodlami pokriti štirikapni masi. Kot da bi jo preprostost koncepta osvobodila dvoma, se avtorska ekipa biroja Enota nikjer ne ustraši lastne ideje, nikjer ne zatakne pri nepotrebnih dodatkih ali zaplete pri odvečnih ambicijah. Za drznost v zasnovi in doslednost v detajlu ter za nebrzdani pogum, ki seva iz novega bazenskega kompleksa v Češči vasi, komisija arhitektom biroja Enota soglasno podeljuje zlati svinčnik za nedavno realizacijo.
Vrtec Kočevje, enota Čebelica
avtorji: Jure Hrovat, Ana Kreč, Katja Paternoster
Projekt je vse do ravni detajla izjemno dovršeno izveden, kar je pri javnih investicijah redko in pohvale vredno – sploh tam, kjer za razliko od večjih urbanih središč tovrstne investicije terjajo precejšen delež občinskega proračuna. Očitno je, da avtorji dobro razumejo, prepoznajo in upoštevajo potrebe lokalne skupnosti, staršev in zaposlenih, predvsem pa mladega roda uporabnikov. Zasnovali so objekt, ki je premišljeno umeščen v naselbinsko tkivo, kakovostno izveden, prijeten za delo in v prvi vrsti namenjen otroku. Ta vrtec življenja ne simulira, temveč o njem uči – na najboljši način.
Nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji
avtorji: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap, Samo Mlakar, Katja Ivić, Dino Mujić
glavi konservator ZVKDS OE Celje: Matija Plevnik
Pri projektu nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika avtorske skupine Medprostor drznost in skromnost hodita z roko v roki. Ruševino v resnici zaznamuje tisto, kar ji manjka. Prav s to vrzeljo v nas odpira prostor spomina in domišljije. In največja odlika projekta je morda ravno v tem, da to misel razume. Dodani novi arhitekturni detajli razlagajo stare, izbrani novi materiali se oplajajo iz obstoječega, nove tehnične rešitve stkejo vez med preteklostjo in prihodnostjo. Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji je mojstrsko delo, in letošnja komisija mu enoglasno podeljuje zlati svinčnik za vrhunsko realizacijo.
Most za pešce in kolesarje v Irči vasi
avtorji: Blaž Budja, Rok Jereb, konstrukcije dr. h.c. Marjan Pipenbaher in Tomaž Weingerl, krajinska arhitektura dr. Dušan Stupar
Avtorjem je z rešitvijo, ki uspešno združuje arhitekturno, inženirsko in krajinskoarhitekturno stroko, v prostor uspelo prenesti nesporno enega najlepše oblikovanih in umeščenih mostov, ki prepoznavnost in doživljanje arhitekture in narave ne samo spoštuje, temveč k njima tudi prispeva. Most je zasnovan brez vmesnih podpor, kot obešena mostna konstrukcija z vitko, oblikovno izčiščeno in skrajno racionalno konstrukcijo, ki kot tanka linija v blagi krivulji povezuje oba bregova, hkrati pa ne posega v strugo vodotoka, kar omogoča neoviran pretok reke tudi ob višjih vodostajih.
Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja
Ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak
avtorji: mag. Jelka Hudoklin, u.d.i.k.a., Igor Črnugelj, u.d.i.a., mag. Zoran Gajski, u.d.gosp.inž., mag. Radovan Nikić, u.d.i.g., Jernej Radovac, u.d.i.g., mag. Irena Hočevar, u.d.geogr., Tanja Jerin, i.g. in Izidor Jerala, u.d.i.k.a., MO Novo mesto
Z izrazito interdisciplinarnim pristopom, z aktivnim vključevanjem uporabnikov prostora, občine in tudi resornega ministrstva ter s številnimi posveti, vključno s prikazom in prenosom parcel na teren, je bila dosežena in izbrana rešitev, sprejemljiva v lokalnem okolju. Komisija je projektu podelila priznanje zlati svinčnik zaradi pomembnega prispevka k reševanju tovrstne problematike ter izkazane pomembnosti prostorskega načrtovanja v iskanju rešitev za povečanje kakovosti bivanja in izboljšanje družbe, v danem primeru pa tudi zaradi možnosti nadgradnje kot enega od načinov za reševanje problema ustrezne integracije.
Patinasti svinčnik 2023
Pokopališče Srebrniče
avtorji: prof. dr. Aleš Vodopivec, Nena Gabrovec, krajinska arhitektura Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda
skulpture: Janez Pirnat
Če za večino stavb (z morebitnim presenečenjem v glasu) ob komentiranju povemo, da »dobro kljubujejo zobu časa« ali da »so se lepo postarale«, tukaj ta dikcija nekako ne zveni pravilno. Srebrniče se ne starajo. S tokom let vedno bolj postajajo one same. Tu ne govorimo zgolj o trpežnosti materialov ali šarmantni patini. S tem ko se arhitektura in krajina postopoma zraščata in vedno bolj intimno prepletata, projekt šele zares dobiva svoj pravi značaj. Če se mu druge stavbe upirajo, se – ravno zato, ker niso zgolj stavba – Srebrniče vraščajo v čas.
Šele zdaj, ko je osvobojeno napetosti arhitekturnega »novuma«, lahko na ta projekt pogledamo s svežimi, mirnimi očmi. V času realizacije je bilo veliko pozornosti posvečene temu, kako je kot prvo »gozdno pokopališče« pri nas predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, ali novosti, da je bilo v samem začetku zasnovano kot sekularen, ne verski prostor. Danes, ko se je hrup polegel, lahko nekje na obrobju Novega mesta stopimo na tlakovano os, ki nas skozi diskretno vrzel med vstopnim objektom in strmim terenom popelje v gozd. Že ta prvi stik nam nakaže, da kraj ponuja neko drugačno razmišljanje konca. Smrti niti ne spektakularizira niti ne banalizira. K njej pristopa mirno in z dostojanstvom. Celota izkustvene poti je bila zasnovana s pretanjeno mislijo prostorske sekvence, svetlobe in sence, gozda in jase. In ta pot nas neizogibno pripelje do objekta (in trenutka) slovesa, kjer leži v tleh črta, edina poteza kamnitega tlaka, ki kot prag med dvema svetovoma v prostor (in v nas) začrta sublimno in nepovratno dejstvo »zadnjega slovesa«. Potopljen v tihoto gozda, prostor na izgubo odgovarja z mirom, na žalost z lepoto.
