splošno o standardu
Standard ZAPS
Poklicna praksa
Skupščina ZAPS je na 63. seji, ki je potekala 5. aprila 2023, potrdila posodobljene verzije prvih štirih standardov ZAPS, standarda ST ZAPS 05:2021 in ST ZAPS 06:2021 pa sta bila potrjena kot primerna za pričetek poskusnega obdobja. Za vseh šest zvezkov standardov se tako nadaljuje prehodno obdobje, v katerem bomo standarde še naprej preverjali in izpopolnjevali. Morebitne predloge, pripombe in stališča lahko posredujete kadarkoli do konca leta 2023 na naslov strokovna.pomoc@zaps.si zadeva: ST ZAPS.
V sklopu posodobitve standardov je bil izdelan tudi Pripomoček za pripravo ponudbe za projektiranje stavb in notranje opreme, pripravljen na podlagi ST ZAPS. Pripomoček je izdelan tako, da podaja podrobna navodila kako pripraviti kvalitetno ponudbo ter opozarja na vse podrobnosti, pomembne pri sklepanju posla.
STANDARDI V POSKUSNEM OBDOBJU
ST ZAPS 01:2023
Storitve na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja
ST ZAPS 02:2023
Vrednotenje storitev na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja
ST ZAPS 03:2023
Podrobnejša vsebina načrtov arhitekture
ST ZAPS 04:2023
Navodilo za izdelavo risb v načrtih arhitekture
ST ZAPS 05:2021
Podrobnejša vsebina načrtov krajinske arhitekture
ST ZAPS 06:2021
Navodilo za izdelavo risb v načrtih krajinske arhitekture
Arhigram
Pripomoček za izračunavanje vrednosti storitev
O standardu ZAPS
Standard Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ST ZAPS) je zbirka zvezkov s pravili in navodili s področja arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega načrtovanja, namenjena ustreznemu in smiselnemu organiziranju, vodenju, vrednotenju in izvajanju procesa, katerega cilj je uresničitev investicijske namere.
Za izdelavo standarda ZAPS smo se odločili zato, da z njim presežemo pogosto menjajočo se zakonodajo na področju graditve. Prav zato je standard pripravljen tako, da zasleduje korake oziroma faze v življenjskem ciklu objektov, ki ne glede na trenutno veljavna zakonska določila potekajo vedno enako. Standard je torej pisan širše od zakonodaje na način, da je mogoče del storitev, ki jih določa standard, kot izvleček ali v celoti uporabiti kot zakonsko določene vsebine v postopku dovoljevanja.
Projektantske storitve pri načrtovanju stavb in odprtega prostora od pobude do uresničitve investitorjeve namere poleg izdelave projektne dokumentacije vsebujejo tudi množico raznovrstnih drugih postopkov, usmerjenih v dosegljiv in uresničljiv cilj. Normiranje oziroma opredelitev teh storitev omogoča pot do jasnejše komunikacije med naročniki in izvajalci teh storitev, saj njihova pričakovanja in zahteve velikokrat presežejo začetni naročniški okvir. V razmerah izrazitih razlik v poznavanju obsega naročenih storitev in vsebine projektne in druge dokumentacije pa se ustvarjajo nerazumevanje, nezaupanje in spori.
Pomanjkanje standarda, v katerem bi bile storitve natančneje opredeljene, tako povzroča raznoliko vsebino ponudb na trgu arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih storitev, kakor tudi zelo širok razpon vrednotenja teh ponudb. Prav tako pomanjkanje takšnih pravil investitorjem onemogoča preverjanje, kaj ponujena storitev dejansko zajema, oziroma kaj bi morala zajemati. Zlasti kadar je ponudba podvrednotena.
Jasna opredelitev obveznih in neobveznih storitev in načina njihove izvedbe v posameznih fazah načrtovanja je temelj dobrega sodelovanja in zaupanja med investitorjem in projektantom. Z normiranjem storitev postanejo uresničljive tudi pobude o določanju porabe potrebnega časa za opravljanje posameznih storitev v odvisnosti od vrste objektov in priporočenih investicijskih vrednosti.
Standardizacija na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja ni namenjena omejevanju arhitektovega dela na načrtovalsko pravilnost in skladnost, temveč je pripomoček, s katerim je mogoče doseči rutinsko stopnjo zanesljive, smiselne in jasne grafične komunikacije, ki omogoča opravljanje osnovnih nalog, vezanih na raziskovanje in analizo konteksta, empatično razumevanje potreb uporabnika, sintezo, umestitev in predstavitev koncepta, ter čim bolj celovito obravnavo arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih prvin na stavbah in v odprtem prostoru. Rutinski nivo obvladovanja načrtovalskih tehnik omogoča zanesljivo, smiselno in jasno komunikacijo z uporabniki načrtov, temeljitost pri uporabi tovrstnega znanja pa zmanjšuje možnosti napačnega razumevanja prikazanih tehničnih rešitev.
Pričujoči standard je nastal kot usedlina izkušenj aktivnih projektantov, veljavnih standardov ter drugih domačih in tujih predpisov s tega področja. Nove izkušnje, spoznanja in ugotovitve, ki nastajajo med vsakodnevnim delom, bodo vanj periodično umeščene. Standardi tako niso dokončna zbirka pravil načrtovanja, temveč delo v nastajanju, h kateremu vas vabimo, da se nam pridružite.
Anketa Standard ZAPS in Arhigram
11.11.2022 do 11.1.2023
Po pretečenem prvem letu poskusnega obdobja smo z anketo preverili kako dobro so člani ZAPS s standardom seznanjeni in koliko članov standard uporablja.
Anketa je potekala v obliki spletnega anketiranja od 11.11.2022 do 11.1.2023 s pomočjo odprtokodne aplikacije 1ka. Anketiranci so bili k izpolnjevanju ankete vabljeni preko spletne strani ZAPS, mesečnega novičnika, Facebook strani ZAPS ter Facebook strani Mladi arhitekti Slovenije.
Anketa je bila sestavljena iz 12 vprašanj, povprečni čas izpolnjevanja ankete je bil 3 minute in 15 sekund. Anketo je izpolnilo 126 anketirancev. Zajemala je razširjenost uporabe in mnenje o ustreznosti posameznega standarda, način izračunavanja vrednosti storitev, ter vprašanja v zvezi z organiziranostjo posameznih arhitekturnih birojev.
Ugotovitve
Iz rezultatov ankete ugotavljamo, da je med anketiranci standard dokaj razširjen in dobro sprejet. Standarda 3 in 4, ki obravnavata vsebino in način izdelave načrtov arhitekture, se uporabljata nekoliko bolj od standardov 1 in 2, ki obravnavata storitve in vrednotenje storitev.
Ugotavljali smo tudi katere pripomočke uporabljajo anketiranci za izračunavanje vrednosti storitev, ter kakšne vrednosti bruto birojske normirane ure (BBNU) dosegajo. Rezultati kažejo, da kar 47 % anketirancev ne dosega spodnje meje priporočene srednje vrednosti BBNU, ki znaša 46 eur, čeprav je mnenje večine (63 % anketirancev) da je takšna minimalna vrednost ustrezna. Izračunana povprečna vrednost BBNU tako znaša 36 eur.
Ob branju rezultatov pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da so med tistimi, ki so anketo izpolnili, načeloma člani, ki sledijo objavam ZAPS preko različnih medijskih kanalov. Še vedno pa ostaja veliko število članov, ki jih sporočila ne dosežejo. Med njimi je poznavanje in razširjenost uporabe standarda ZAPS gotovo manjša, zato so rezultati lahko zavajajoči.
Vsem anketirancem se iskreno zahvaljujemo!
Okrogla miza Storitve in vrednotenje storitev na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja
30. november 2022
Po preteku prvega leta poskusnega obdobja uporabe standarda smo na zaps organizirali okroglo mizo, na katero smo povabili 50 predstavnikov vidnejših arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih birojev.
V uvodu so bile predstavljene prakse na področju standardov in vrednotenja storitev v posameznih evropskih državah. Skupno vsem delujočim sistemom je da so storitve določene in da se pri sklepanju pogodb naroča storitve in ne načrte. Na področju vrednotenja storitev v bolj urejenih državah kot izhodišče za vrednotenje ohranjajo vrednost stroškov gradnje, saj imajo na voljo dovolj podatkov s katerimi je mogoče stroške realno oceniti in manipulacije ali napake niso mogoče. Kot izjemno zanimiv primer je bila predstavljena Romunija. Romunska zbornica za arhitekturo je uvedla Informacijski sistem stroškov projektiranja, ki zajema standard s seznamom storitev, platformo za izračun porabe časa, kalkulator vrednosti ure dela ter standardizirane pogodbe za projektiranje. Na ta način so pridobili uradno potrditev pristojnih ministrstev in celoten sistem objavili kot obvezen pravilnik, saj sistem določa le obseg in minimalni čas, potreben za izvedbo neke storitve, s čimer zagotavlja kakovost izvedbe, ne pa tudi cene projektiranja.
V nadaljevanju je bil predstavljen ST ZAPS ter Arhigram 6, ki prav tako izračunava porabo časa in temelji na porabi časa glede na površino. Na kratko so bili tudi predstavljeni delni rezultati ankete o ST ZAPS, ki še poteka in za katero bo ob zaključku pripravljeno posebno poročilo.
Na koncu so bila udeležencem razprave postavljena ključna vprašanja:
- O čem govorimo, ko govorimo o naročanju projektiranja?
- Ali so stroški gradnje in normirane ure prava osnova za določanje vrednosti storitev?
- Kako zaračunavati projektiranje kadar se uporablja BIM?
Vsem udeležencem okrogle mize se ponovno zahvaljujemo za njihov prispevek.