splošno o standardu
Standard ZAPS
Poklicna praksa
Na 60. seji skupščine ZAPS, ki je potekala 14.12.2021, so bili prvi štirje standardi ZAPS in Arhigram 5 potrjeni kot primerni za končno objavo, ST ZAPS 06:2021 pa je bil potrjen kot primeren za javno obravnavo. Na 61. seji skupščine ZAPS dne 22. 11. 2022 je bil kot primeren za javno obravnavo potrjen še ST ZAPS 05:2021.
S potrditvijo prvih štirih standardov se pričenja dvoletno prehodno obdobje, v katerem bomo standarde še preverjali in izpopolnjevali. Morebitne predloge, pripombe in stališča lahko posredujete kadarkoli do konca leta 2023.
Pripombe na ST ZAPS 05:2021 v javni obravnavi do 15.3.2023 pošljite na naslov strokovna.pomoc@zaps.si s pripisom ST ZAPS.
Besedila so objavljena v dveh oblikah: v datoteki PDF, primerni za tiskanje, ter v MS Word formatu, primernem za vnašanje pripomb. Pripombe vnašajte z uporabo funkcij »Sledi spremembam« oziroma dodajanjem opomb.
PRIČETEK POSKUSNEGA OBDOBJA
ST ZAPS 01:2021
Storitve na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja
PDF DOC
ST ZAPS 02:2021
Vrednotenje storitev na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja
PDF DOC
ST ZAPS 03:2021
Podrobnejša vsebina načrtov arhitekture
PDF DOC
ST ZAPS 04:2021
Navodilo za izdelavo risb v načrtih arhitekture
PDF DOC
Arhigram 5.17
XSLX
V JAVNI OBRAVNAVI
ST ZAPS 05:2021
Podrobnejša vsebina načrtov krajinske arhitekture
PDF DOC
ST ZAPS 06:2021
Navodilo za izdelavo risb v načrtih krajinske arhitekture
PDF DOC
O standardu ZAPS
Standard Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ST ZAPS) je zbirka zvezkov s pravili in navodili s področja arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega načrtovanja, namenjena ustreznemu in smiselnemu organiziranju, vodenju, vrednotenju in izvajanju procesa, katerega cilj je uresničitev investicijske namere.
Za izdelavo standarda ZAPS smo se odločili zato, da z njim presežemo pogosto menjajočo se zakonodajo na področju graditve. Prav zato je standard pripravljen tako, da zasleduje korake oziroma faze v življenjskem ciklu objektov, ki ne glede na trenutno veljavna zakonska določila potekajo vedno enako. Standard je torej pisan širše od zakonodaje na način, da je mogoče del storitev, ki jih določa standard, kot izvleček ali v celoti uporabiti kot zakonsko določene vsebine v postopku dovoljevanja.
Projektantske storitve pri načrtovanju stavb in odprtega prostora od pobude do uresničitve investitorjeve namere poleg izdelave projektne dokumentacije vsebujejo tudi množico raznovrstnih drugih postopkov, usmerjenih v dosegljiv in uresničljiv cilj. Normiranje oziroma opredelitev teh storitev omogoča pot do jasnejše komunikacije med naročniki in izvajalci teh storitev, saj njihova pričakovanja in zahteve velikokrat presežejo začetni naročniški okvir. V razmerah izrazitih razlik v poznavanju obsega naročenih storitev in vsebine projektne in druge dokumentacije pa se ustvarjajo nerazumevanje, nezaupanje in spori.
Pomanjkanje standarda, v katerem bi bile storitve natančneje opredeljene, tako povzroča raznoliko vsebino ponudb na trgu arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih storitev, kakor tudi zelo širok razpon vrednotenja teh ponudb. Prav tako pomanjkanje takšnih pravil investitorjem onemogoča preverjanje, kaj ponujena storitev dejansko zajema, oziroma kaj bi morala zajemati. Zlasti kadar je ponudba podvrednotena.
Jasna opredelitev obveznih in neobveznih storitev in načina njihove izvedbe v posameznih fazah načrtovanja je temelj dobrega sodelovanja in zaupanja med investitorjem in projektantom. Z normiranjem storitev postanejo uresničljive tudi pobude o določanju porabe potrebnega časa za opravljanje posameznih storitev v odvisnosti od vrste objektov in priporočenih investicijskih vrednosti.
Standardizacija na področju arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja ni namenjena omejevanju arhitektovega dela na načrtovalsko pravilnost in skladnost, temveč je pripomoček, s katerim je mogoče doseči rutinsko stopnjo zanesljive, smiselne in jasne grafične komunikacije, ki omogoča opravljanje osnovnih nalog, vezanih na raziskovanje in analizo konteksta, empatično razumevanje potreb uporabnika, sintezo, umestitev in predstavitev koncepta, ter čim bolj celovito obravnavo arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih prvin na stavbah in v odprtem prostoru. Rutinski nivo obvladovanja načrtovalskih tehnik omogoča zanesljivo, smiselno in jasno komunikacijo z uporabniki načrtov, temeljitost pri uporabi tovrstnega znanja pa zmanjšuje možnosti napačnega razumevanja prikazanih tehničnih rešitev.
Pričujoči standard je nastal kot usedlina izkušenj aktivnih projektantov, veljavnih standardov ter drugih domačih in tujih predpisov s tega področja. Nove izkušnje, spoznanja in ugotovitve, ki nastajajo med vsakodnevnim delom, bodo vanj periodično umeščene. Standardi tako niso dokončna zbirka pravil načrtovanja, temveč delo v nastajanju, h kateremu vas vabimo, da se nam pridružite.
- Arhigram 5-18 2022-01-18 (XLSX, 375,42 KB)
- ST ZAPS 01-2022-01-14 Storitve (DOCX, 178,39 KB)
- ST ZAPS 02-2022-01-14 Vrednotenje (DOCX, 323,84 KB)
- ST ZAPS 03-2022-01-14 Vsebina A (DOCX, 126,86 KB)
- ST ZAPS 04-2022-01-14 Izdelava A (DOCX, 84,46 KB)
- ST ZAPS 06-2021 Izdelava KA (brez risb) (DOCX, 170,19 KB)