25. Zbor ZAPS, 12. november 2026
Umetna inteligenca – KJE SMO IN KAM GREMO
Umetna inteligenca izjemno hitro spreminja vsa polja našega delovanja. Načrtovanje in umeščanje objektov je še pred nekaj leti zaradi kompleksnosti in omejenega finančnega vpliva delovalo sorazmerno varno pred hitrimi spremembami. A pri umetni inteligenci ni izjema. Odpirajo se radikalna vprašanja, a udobja počasnega odziva si, kot kaže, ne moremo privoščiti.
Kaj umetna inteligenca spreminja danes in kaj bi se v naših poklicih lahko spremenilo v prihodnje? Kje vidimo nevarnosti in kje priložnosti? Kaj spremembe pomenijo za medgeneracijsko sodelovanje in karierne poti? Hkrati se sprašujemo, kako lahko hitrejša in enostavnejša obdelava podatkov podatkov pomagata pri delu same zbornice?
Zbornica nadaljuje cikel strokovnih srečanj Zbori ZAPS, namenjenih obravnavi ključnih tem s področja urejanja prostora, graditve in organizacije strokovnega dela. Namen zbora je razpravljati, na katere teme s področja umetne inteligence se moramo kot stroka organizirano odzvati, katere ne sodijo v pristojnost ZAPS in kako pravočasno prepoznati prihodnje spremembe.
Zbor bo potekal v četrtek, 12. novembra 2026, od 18.00 do 20.00 v pritličnih prostorih ZAPS na Vegovi 8 v Ljubljani. Uvodno predstavitev bosta pripravila arhitekt Robi Lesnik in Gregor Gololičič, direktor podjetja Booleanbrain, MB. Sledila bo moderirana razprava vseh udeležencev. Dogodek bo moderiral predsednik ZAPS Jernej Prijon s člani UO. Za udeležbo se prijavite na povezavi – PRIJAVA – najkasneje do torka, 10. novembra, do 14.00 ure. Zaradi prostorske omejitve je število mest omejeno.
Vljudno vabljeni, UO ZAPS
Video izjava: Robi Lesnik, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Vabilo
24. Zbor ZAPS, 20. oktober 2026
“Design & Build” – analiza 2009-2025
24. Zbor ZAPS je nadaljeval razpravo o sistemu >Načrtuj in izvedi< (Design & Build, D&B), ki jo je ZAPS odprla na prvem Zboru o tej temi marca 2024. Takrat je bil sprejet sklep, da se pripravi analiza prakse D&B v Sloveniji. Špela Kryžanowski in Veronika Ščetinin sta predstavili rezultate raziskave, ki je bila v zadnjih dveh letih pripravljena v okviru ZAPS. Raziskava obsega 60 evidentiranih projektov D&B od leta 2009 dalje. Podatki o javnih naročilih po modelu D&B (pogodbene in dejanske vrednosti, pogodbeni roki, izbrani projektanti in izvajalci, itd.) so bili zbrani iz javno dostopnih virov ter dopolnjeni s podatki, pridobljenimi z anketo med naročniki, uporabniki, projektanti, izvajalci in inženiringi.
Razprava je pokazala, da D&B ni črno-bel model: v primerih iz analize so bili rezultati dobri predvsem tam, kjer so sodelovali kakovostni projektanti, izkušeni izvajalci in usposobljen naročnik. Hkrati so udeleženci opozorili, da analiza zajema primere, ki so se večinoma dobro končali, in da je ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo, če D&B postane bolj razširjen model v katerem bodo ob zniževanju stroškov sodelovali manj izkušeni strokovnjaki.
Video izjava, Veronika Ščetinin, arhitektka
Video izjava, Špela Kryžanowski, arhitektka
Poročilo
Uvodna predstavitev – Špela Kryžanowski in Veronika Ščetinin
Vabilo
23. Zbor ZAPS, 1. oktober 2026
Načrtovanje odprtega prostora
23. Zbor ZAPS je bil namenjen razpravi o vlogi strok pri načrtovanju odprtega prostora in širšim vprašanjem zagotavljanja njegove kakovosti. Dogodek je sledil pobudi izredne skupščine ZAPS spomladi 2026, da se na Zboru odpre razpravo o poklicnih nalogah arhitektov in krajinskih arhitektov ter pripravi primerjalno analizo ureditve razmerij med strokama v drugih državah. Trije uvodni prispevki so zato temo osvetlili z vidika regulacije poklicev in različnih projektantskih izkušenj ter sodobnih okoljskih in družbenih zahtev.
Primerjalna analiza je pokazala na precej različne nacionalne modele, veliko prekrivanje področij dela in tudi posamezne primere rezerviranih nalog oziroma obveznega sodelovanja. Delovanje in uveljavljanje poklicnih nalog v evropskih državah je različno in je tesno povezano s kulturo urejanja prostora v posamezni državi. Na ta način je analiza pokazala, da moramo v Sloveniji najti svoj način sodelovanja in da je za dobro prakso in kakovostne ureditve bistveno prav sodelovanje med strokama, ki se srečujeta pri načrtovanju odprtega prostora. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da se sodelovanje strok v praksi potrjuje z boljšimi rešitvami.
Poročilo
Uvodnik – Robert Potokar
Prezentacija – Robert Potokar
Uvodik – Darja Matjašec
Prezentacija – Darja Matjašec
Primerjalna analiza regulacij poklicev in poklicnih nalog – Vlado Krajcar
Izjava 1: Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.
Izjava 2: Darja Matjašec, krajinska arhitektka
Vabilo
22. Zbor ZAPS, 28. maj 2026
STROKOVNI NADZOR – ZAKAJ IN KAKO?
Tema 22. Zbora ZAPS je bila strokovni nadzor nad delom članov zbornice. ZAPS ga izvaja na podlagi ZAID z namenom varovanja javnega interesa, krepitve zaupanja v stroko, preventivnega delovanja in zagotavljanja odgovornega opravljanja poklicnih nalog.
Po sedmih letih izvajanja nadzora podatki kažejo, da prevladuje redni strokovni nadzor, ki predstavlja približno 75 odstotkov vseh postopkov. Komisija za strokovni nadzor ob tem opozarja na pogoste pomanjkljivosti: nepopolno in nesistematično projektno dokumentacijo, slabo obdelavo PZI, pomanjkljivo poznavanje zakonodaje in pravil stroke ter prenizko stopnjo strokovne odgovornosti. Ker se podobne napake ponavljajo, se odpira vprašanje učinkovitosti dosedanjih ukrepov in izobraževanj.
Maja 2026 je zbornica med člani, ki so bili deležni nadzora, izvedla anketo. Splošna ocena izkušnje je razmeroma nizka in znaša 2,8 od možnih 5 točk. Kar 73 odstotkov članov je postopek doživljalo kot stresen. Večina (44 odstotkov) nadzor dojema pretežno kot sankcijski mehanizem, medtem ko si jih veliko bolj želi svetovalne in podporne vloge zbornice.
Razprava je opozorila tudi na širše stanje stroke. Kakovost projektne dokumentacije je pogosto nizka, razlogi pa so med drugim pritiski investitorjev, prenizke cene storitev, pomanjkanje obrtnega znanja in premalo zavedanja o strokovni odgovornosti. Ob tem je bilo poudarjeno, da je treba ločiti med napakami zaradi neznanja ali površnosti ter zavestnimi kršitvami.
Primeri drugih poklicnih zbornic so pokazali, da je osebni stik pri nadzoru zelo pomemben. Zdravniška zbornica poudarja nadzor s svetovanjem, odvetniška zbornica se opira predvsem na disciplinske postopke in etično komisijo, IZS pa postopkov praviloma ne usmerja v podrobno revizijo dokumentacije. Skupni izziv ostaja, kako zagotoviti strokovno avtonomijo, jasna merila in učinkovit nadzor brez nepotrebne administrativne obremenitve.
Strokovni nadzor ostaja pomembno orodje za varovanje javnega interesa in kakovosti arhitekturne stroke. V prihodnje ga je smiselno razvijati v smeri večje jasnosti, sorazmernosti, dialoga in svetovalne podpore članom.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava 1: Robi Lesnik, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Izjava 2: Veronika Ščetinin, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Izjava 3: Jernej Prijon, predsednik ZAPS
VABILO
21. Zbor ZAPS, 9. april 2026
Participacija – Zakaj, kdo in kako?
21. Zbor ZAPS je bil posvečen participaciji v prostorskem načrtovanju. V uvodnem predavanju je dr. Pavel Gantar poudaril, da je bistvo participacije sodelovanje med stroko, odločevalci in prebivalci. Ker je prostor omejena dobrina, so konflikti neizogibni, participacija pa je ključno orodje za njihovo preseganje ter krepitev demokratične legitimnosti prostorskih odločitev. Prostorsko načrtovanje je po njegovem mnenju predvsem družbeni proces, katerega rezultati niso vnaprej določeni.
Gantar je opozoril, da se vključevanje javnosti pogosto začne prepozno, zaradi česar prebivalci dobijo občutek, da so odločitve že sprejete. Čeprav zakonodaja omogoča zgodnje vključevanje, je težava predvsem v načinu komuniciranja. Javne razgrnitve pogosto uporabljajo strokovni jezik, ki ga javnost težko razume, hkrati pa pritegnejo predvsem nasprotnike projektov. Zato je zagovarjal stalno in neformalno sodelovanje z različnimi skupinami prebivalcev ter uporabo digitalnih orodij, delavnic in drugih oblik dialoga.
Kot pomembne usmeritve za prihodnost je izpostavil predstavitev različnih variant rešitev, transparentno predstavitev njihovih prednosti in slabosti, uporabo interaktivnih orodij ter večje opolnomočenje lokalnih skupnosti pri urejanju prostora. Vlogo ZAPS vidi predvsem v povezovanju stroke, izmenjavi izkušenj in izobraževanju, ne pa v dodatni formalizaciji postopkov.
V razpravi so udeleženci poudarili, da mora biti participacija sestavni del projektne naloge in ustrezno ovrednotena. ZAPS naj spodbuja izmenjavo dobrih praks, interdisciplinarno sodelovanje ter usposabljanje članov na področju participativnih metod. Izpostavljena je bila tudi potreba po razumljivem komuniciranju s prebivalci ter decentralizaciji strokovnih dogodkov.
Sklep razprave je bil, da participacija predstavlja nujno dopolnitev tehničnega načrtovanja prostora. Uspešna je lahko le, če temelji na zaupanju, zgodnjem vključevanju javnosti, odprtem dialogu in realnih pričakovanjih. Javni interes ni vnaprej določen, temveč nastaja skozi proces usklajevanja različnih pogledov, naloga stroke pa je, da ta proces vodi strokovno, pregledno in odgovorno.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava 1: dr. Pavel Gantar
Izjava 2: Aidan Cerar, Ipop
Izjava 3: Alenka Korenjak. Prostorož
VABILO
20. Zbor ZAPS, 5. marec 2026
Inventura natečajev 02/25 – 02/26
20. Zbor ZAPS je bil namenjen letnemu pregledu arhitekturnih natečajev oziroma inventuri natečajev 2025. V preteklem letu je bilo zaključenih osem javnih natečajev, med njimi za Potniški center Celje in Dom starejših Livade Izola, natečajna služba pa je sodelovala pri pripravi še 18 novih razpisov. Kljub njihovemu pomenu pogodbe, pridobljene z natečaji, še vedno predstavljajo le okoli 3 % celotne dejavnosti načrtovanja.
Analiza je pokazala izboljšanje kakovosti natečajnih nalog in predhodnih preveritev, hkrati pa tudi naraščajočo obremenitev natečajnikov. Povprečen elaborat zahteva že več kot 650 ur dela, stroški priprave pa presegajo 22.000 evrov na projektno skupino. Zato so bili kot ključni ukrepi za prihodnost izpostavljeni dvig nagradnih skladov, ponovna uvedba dvostopenjskih natečajev za zahtevnejše projekte ter digitalizacija oddaje natečajnih elaboratov.
Med najodmevnejšimi natečaji leta je bil Potniški center Celje predstavljen kot primer dobre prakse, kjer je kakovostna priprava projektne naloge omogočila izbor inovativne rešitve. Izpostavljeni so bili tudi zahtevni natečaji za stanovanjsko sosesko v Ilirski Bistrici, Fakulteti Univerze v Mariboru ter prostovoljni natečaj za polnilni park velikih moči v Novem mestu, ki kaže na širjenje natečajne prakse tudi na infrastrukturne projekte.
Pomembna novost je dvig mejne vrednosti za obvezno izvedbo natečajev po ZJN-3 na 5,404 milijona evrov za stavbe. Razprava je opozorila tudi na problem zagotavljanja anonimnosti, velike razlike v ponudbenih cenah za nadaljnje projektiranje ter potrebo po večji transparentnosti postopkov.
Udeleženci so poudarili, da natečaji ostajajo najpomembnejši vir kakovostnih arhitekturnih rešitev in projektov, ki prejemajo najvišja strokovna priznanja. Za njihov nadaljnji razvoj so kot ključne usmeritve izpostavili proaktivnejšo vlogo strokovnih komisij, javno predstavitev natečajnih rešitev, zmanjšanje obremenitve natečajnikov z dvostopenjskimi postopki ter nadaljnjo promocijo natečajev kot najučinkovitejšega modela za zagotavljanje kakovostne arhitekture.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava: dr. Špela Kryžanowski
Vabilo
19. Zbor ZAPS, 22. januar 2026
Kaj pa podnebne spremembe?
19. Zbor ZAPS je bil posvečen vlogi arhitekturne in prostorske stroke pri odzivanju na podnebne spremembe. Maja Simoneti je v uvodnem predavanju poudarila, da podnebna kriza zahteva temeljito družbeno preobrazbo, spremembo vrednot, načina življenja in razvoja. Trajnostni prehod temelji na odgovornejši rabi naravnih virov, družbeni pravičnosti ter tesnejšem sodelovanju med strokami.
Po njenem mnenju imajo stroke, povezane v ZAPS, posebno odgovornost pri urejanju prostora v javnem interesu. Ključno je povezovanje arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja z drugimi področji, kot so varstvo narave, zdravje, promet, energetika, kultura in gospodarstvo. Prav interdisciplinarno sodelovanje postaja eden temeljnih pogojev za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam.
Čeprav vseh posledic podnebne krize ni mogoče natančno napovedati, je jasno, da bodo ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši. Zato je treba prostorsko načrtovanje usmeriti v večjo odpornost prostora in stavb. Osrednje vprašanje Zbora je bilo, kako načrtovati bolje. Med ključnimi usmeritvami so bile izpostavljene okrepitev interdisciplinarnih projektnih ekip, več strateškega in urbanističnega načrtovanja, kakovostnejše projektiranje, učinkovitejši nadzor nad gradnjo ter večja pozornost vzdrževanju, prenovam in odgovorni rabi prostora.
Razprava je poudarila, da se mora stroka vse bolj ukvarjati tudi z lastno odgovornostjo za stanje prostora ter preseči ozko usmerjenost v postopke pridobivanja dovoljenj. Večji poudarek je treba nameniti celovitemu načrtovanju, dolgoročnim razvojnim strategijam in izvedljivim akcijskim načrtom.
Udeleženci so se strinjali, da je naloga ZAPS spodbujati stalno prilagajanje stroke novim razmeram, širiti znanje ter iskati najboljše rešitve v javnem interesu. Med predlogi za prihodnost so izpostavili posodobitev etičnega kodeksa ter okrepitev odprtega dialoga z mlajšimi strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in širšo javnostjo. Cilj ostaja ustvarjanje kakovostnega, odpornega in trajnostno urejenega prostora, ki bo kos izzivom podnebnih sprememb.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava : dr. Maja Simoneti
VABILO
