18. Zbor ZAPS, 27. november 2025
Kako uskladiti določanje površin?
18. Zbor ZAPS je potekal v okviru priprave novega pravilnika za določanje površin in prostornin objektov, ki ga pripravlja delovna skupina, sestavljena iz članov ZAPS, IZS in MNVP. Uvodoma so trije člani delovne skupine predstavili razloge in ključne dileme, s katerimi se soočajo ob pripravi pravilnika. Nov pravilnik, ki bo določal strokovne izraze in pravila za izračun površin ter prostornin, bo nadomestil razveljavljeni standard SIST ISO 9836, ki ostaja v uporabi do uveljavitve novega.
Namen novega pravilnika je odprava številnih nejasnosti pri določanju površin in prostornin, prilagoditev za zakonodajno uporabo ter dodajanje novih kazalnikov (npr. površina ovoja stavbe, površina pod stavbo).
Izkušnje strokovne pomoči članom in disciplinskih postopkov na ZAPS kažejo, da so vprašanja, povezana s tolmačenjem strokovnih izrazov in načinom izračunavanja površin, med najbolj pogostimi. Neusklajenost izrazov povzroča oteženo komunikacijo ter dolgotrajne in včasih tudi neuspešne upravne postopke.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava 1: dr. Jernej Červek, ministrstvo za naravne vire in prostor
Izjava 2: Vlado Krajcar, generalni sekretar ZAPS
Izjava 3: Slavko Gabrovšek, arhitekt, Projektna skupina za gradbeno zakonodajo
17. Zbor ZAPS, 16. oktober 2025
Kako bomo do leta 2050 prenovili vse stavbe?
17. Zbor ZAPS je potekal v okviru priprav na implementacijo Direktive EU 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb, sprejete aprila 2024. Ker stavbe predstavljajo približno 40 % končne porabe energije in 36 % emisij toplogrednih plinov v EU, hkrati pa je večina stavbnega fonda še vedno energetsko neučinkovita, želi ZAPS aktivno sodelovati pri prenosu direktive v slovensko zakonodajo. Na zboru so bila predstavljena priporočila ZAPS, pripravljena tudi na podlagi smernic Evropskega sveta arhitektov (ACE), udeleženci pa so razpravljali o njihovih dopolnitvah in možnih posledicah implementacije.
V uvodu je Ajda Bračič predstavila ključne novosti direktive, katere cilj je popolno razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050. Države članice morajo pripraviti Nacionalni načrt za prenovo stavb, direktiva pa uvaja tudi izkaz o prenovi stavb, digitalni dnevnik stavbe ter izračun potenciala globalnega segrevanja (GWP) v celotnem življenjskem ciklu stavbe.
ZAPS je poudaril, da mora nacionalni načrt temeljiti na celoviti prenovi, ki poleg energetske učinkovitosti vključuje tudi statično sanacijo, požarno varnost, univerzalno dostopnost ter digitalni dnevnik stavbe. Predlagan je bil večji poudarek na izračunu GWP, možnost merjenih energetskih izkaznic za stanovanjske stavbe, spodbujanje ponovne uporabe gradbenih materialov ter vzpostavitev organizacijske podpore prenovam, zlasti pri večstanovanjskih stavbah.
Razprava je izpostavila vpliv novih zahtev na delo projektantov. Udeleženci so opozorili na togost veljavnih predpisov, predvsem glede prezračevanja in zahtevnih energetskih izračunov, ki pogosto presegajo zmogljivosti arhitekturnih birojev. Kot primer dobre prakse je bila predstavljena stavba 2226 biroja Baumschlager Eberle, ki z uporabo gradbene fizike zagotavlja visoko bivalno ugodje brez ogrevanja, hlajenja in mehanskega prezračevanja, vendar zaradi veljavnih predpisov pri nas ne bi bila izvedljiva. Več razpravljavcev je zato poudarilo potrebo po bolj odprtem regulativnem okviru, ki bi dopuščal inovativne rešitve.
Posebna pozornost je bila namenjena izračunu ogljičnega odtisa, ki bi lahko odpravil nekatere pomanjkljivosti sedanjih predpisov, ter prenovi večstanovanjskih stavb, kjer poleg finančnih omejitev pomembno oviro predstavljajo zahtevni postopki pridobivanja soglasij etažnih lastnikov. Udeleženci so zato izpostavili potrebo po učinkovitejši organizacijski podpori in sistemskih ukrepih za izvedbo celovitih prenov.
Vabilo
Uvodna razprava
Poročilo z dogodka
Izjava 1: Ajda Bračič, Kajža
Izjava 2: Mima Suhadolc, članica UO ZAPS
16. Zbor ZAPS, september 2025
20 let priznanj ZAPS – kako naprej?
Letos mineva dvajset let od začetka podeljevanja priznanj ZAPS, med katerimi je najbolj prepoznaven Zlati svinčnik za odlično izvedbo. Poleg realizacij ZAPS nagrajuje tudi organizacijske in strokovne prispevke k razvoju arhitekturne stroke. Priznanja ZAPS skupaj s Plečnikovimi nagradami predstavljajo osrednja strokovna priznanja na področju arhitekture v Sloveniji.
Namen Zbora ZAPS je bil razpravljati o dosedanji praksi podeljevanja priznanj in možnih izboljšavah sistema v okviru prenove Akta o podeljevanju priznanj. Uvodoma je bil predstavljen pregled dvajsetletnega obdobja ter statistična analiza podeljenih priznanj, ki je odprla ključna vprašanja prenove sistema.
Razprava se je najprej osredotočila na poslanstvo priznanj ZAPS in njihovo razmerje do Plečnikovih nagrad. Udeleženci so poudarili, da gre za dve različni vrsti priznanj: Plečnikove nagrade predstavljajo državna kulturna priznanja, priznanja ZAPS pa stanovske nagrade, namenjene promociji kakovostne arhitekturne prakse in razvoju stroke. Takšna delitev je uveljavljena tudi v številnih evropskih državah.
Veliko pozornosti je bilo namenjene kriterijem za ocenjevanje. Prevladalo je mnenje, da morajo biti temeljni kriteriji jasno zapisani v aktu, saj predstavljajo strokovna izhodišča, kandidatom pa omogočajo jasna pričakovanja. Obenem mora žirija ohraniti dovolj strokovne avtonomije pri presoji posameznih projektov.
Kot pomembna prednost sistema je bilo večkrat izpostavljeno sodelovanje tujih članov v žirijah ter ogled nominiranih projektov na terenu, ki bistveno pripomore k kakovosti odločitev. Udeleženci so opozorili tudi na pomen naročnikov in drugih sodelujočih pri nastanku kakovostne arhitekture ter predlagali, da bi priznanja bolj poudarjala sodelovanje med projektanti, naročniki in izvajalci.
Razprava je izpostavila še nekaj področij za izboljšave: razmislek o alternativah sedanjemu sistemu samoprijav, možnost obsežnejše predstavitve projektov z opisom njihovega konteksta, večji poudarek prenovam ter oblikovanje pravil za prijavljanje projektov slovenskih avtorjev v tujini. Analiza dosedanjih priznanj je pokazala, da število podeljenih nagrad ostaja primerno, udeleženci pa so podprli pristop, po katerem ZAPS z jasno opredeljenimi kriteriji usmerja razvoj kakovostne arhitekturne prakse.
Vabilo
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava 1: Mika Cimolini, strokovna sodelavka ZAPS
Izjava 2: Tomaž Krištof, matična sekcija arhitektov
Izjava 3: Boštjan Vuga, predsednik upravnega odbora Plečnikovega sklada
Komentar soblikovalca prve zasnove priznanj: mag. Andrej Černigoj, univ.dipl.inž.arh.
15. Zbor ZAPS, junij 2025
Obnovljivi viri energije – koliko, kako in kam?
Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN, 2024) za leto 2030 kot ciljno vrednost določa vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije; pri proizvodnji električne energije ta delež znaša vsaj 55-odstotkov OVE. S tem Slovenija povečuje prej zastavljen krovni nacionalni cilj, ki je bil do leta 2030 doseči najmanj 27 % delež OVE v končni bruto rabi energije. Do leta 2030 NEPN predvideva namestitev 150 MW vetrnih elektrarn (okoli 30 vetrnic) in 1650 MW sončnih elektrarn (površina okoli šest bohinjskih jezer oz. en promil celotne površine države). Evropska komisija od držav članic z Direktivo o OVE zahteva določitev prednostnih območij za izkoriščanje OVE. Vlada si s prejemom novih zakonov (ZUNPEOVE (1)) in Uredbe OVE (2) prizadeva poenostaviti postopke umeščanja naprav za pridobivanje energije iz OVE v prostor. Poudarek je predvsem na energiji vetra in sonca. Ob tem se seveda odpirajo ključna vprašanja, kam in kako bomo načrtovane kapacitete za proizvodnjo OVE umeščali.
Na petnajstem Zboru ZAPS se bomo pogovarjali o prostorskih vidikih prehoda na OVE. Načrtovanje rabe OVE se sooča s številnimi problemi, ki izhajajo tako iz lastnosti slovenskega prostora kot iz prostorskonačrtovalskih praks in zakonodaje. Relativno dobro ohranjena narava, pestra kulturna krajina, razpršena poselitev, slabo medsektorsko povezovanje, t. i. pobudbeno načrtovanje, nizko zaupanje v državne institucije in nasprotovanje javnosti so ključni izzivi, ki jih moramo nasloviti za uresničitev energetskega prehoda k bolj vzdržnemu pridobivanju energije. Na zboru bomo razpravljali o tem, kaj pomeni začrtan razvoj energetske infrastrukture za prihodnost slovenskega prostora, kako se odločati, kje izkoriščati obnovljive vire energije, kakšno znanje in postopke moramo uporabiti za sprejem odločitev ter kakšne okoliščine (kadrovske/finančne/organizacijske) potrebujemo za oblikovanje teh odločitev. Skušali bomo opredeliti, kako lahko stroke, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, prispevajo k hkratnem uresničevanju energetskih ciljev in skrbi za kakovost slovenskega prostora.
Vabilo
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Izjava 1: dr. Tadej Bevk, krajinski arhitekt
Izjava 2: Ana Cerk, krajinska arhitektka
Izjava 3: Maruša Zorec, arhitektka
14. Zbor ZAPS, april 2025
Kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje, kot ga poznamo?
V strokovni in splošni javnosti odmevajo aktualne odločbe Ustavnega sodišča (v nadaljevanju US) v okviru pobud za oceno ustavnosti in zakonitosti različnih občinskih prostorskih načrtov. Izpostavljajo pomen tehtanja pravičnega ravnovesja med javnim in zasebnim interesom v primerih sprememb namenske rabe prostora in kažejo na pomen strokovnih podlag, ki utemeljujejo odločitve. Na tokratnem Zboru ZAPS smo se spraševali, kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje v praksi.
Prostorsko načrtovanje je v svojem bistvu organiziran proces usklajevanja interesov, javnih in zasebnih. V procesu prostorskega načrtovanja se upošteva prostorske danosti, naravne in ustvarjene razmere v prostoru, veljavne predpise s področja urejanja prostora in varstva okolja ter druge področne zakonodaje in išče najboljše možne rešitve za načrtovani in potreben razvoj dejavnosti v prostoru, upoštevaje tako družbene kot okoljevarstvene, ekološke in ekonomske vidike (trajnostnega) razvoja s ciljem, da se zagotovi najbolj smotrna raba prostora.
Z udeleženci Zbora, prostorskimi načrtovalci, pravniki, projektanti, predstavniki občin in ministrstev, smo v razpravi razmišljali predvsem o tehtanju javnega in zasebnega interesa, ki ga izpostavljajo odločbe US, o vlogi strokovnih podlag in pomenu vključevanja javnosti v načrtovalske procese pri utemeljevanju odločitev. Zanimalo nas je, kakšen vpliv bi takšno, pregledno in pravično, tehtanje med javnim in zasebnim interesom lahko imelo na delovne procese in postopke prostorskega načrtovanja.
Razpravo sta vsaka s svojega strokovnega vidika in izkušnjami iz prakse uvedli pravnica dr. Tanja Pucelj Vidović in prostorska načrtovalka, arhitektka Maja Šinigoj.
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Video izjave
13. Zbor ZAPS, marec 2025
Inventura natečajev 07/23 – 02/25
Na 13. Zboru ZAPS je bila v ospredju razprava o živahni natečajni dejavnost ZAPS, ki je zgled večini sosednjih držav. Da bi še izboljšali doseženi nivo, smo se na Zboru ZAPS 04 »Natečaji in revizije«, dogovorili, da bomo v rednih letnih oziroma dveletnih pregledih spremljali aktualne natečaje in se odkrito pogovorili o izkušnjah, ki so jih ob konkretnih natečajih imeli njihovi udeleženci.
V ta namen smo na tokratnem Zboru ZAPS pregledali natečaje od natečaja za Malo ledeno dvorano Tivoli dalje. Ob konkretnih natečajih smo izpostavili težave, ki jih je zasledila natečajna služba zbornice, poslušali vidike udeležencev in se pogovorili, kako lahko na osnovi teh konkretnih izkušenj izboljšamo prakso v prihodnje. Uvodoma so bili predstavljeni tudi posodobljeni statistični podatki o natečajni dejavnosti ZAPS, nato pa je sledil pregled problematike posameznih natečajev.
Na koncu so se udeleženci dotaknili še razporeditve nagrad. Predlagano je bilo, da se namesto priznanj in odškodnin podelijo le tri nagrade, te pa bodo zaradi drugačne razporeditve sredstev dovolj visoke, da bodo nagrajenci resnično nekaj zaslužili s svojim delom. Takšna je tudi praksa v nekaterih tujih državah. Instrument odškodnine, ki običajno predstavlja zgolj odstotek stroškov natečaja posameznega arhitekturnega biroja, daje naročniku tudi napačno predstavo o vrednosti vloženega dela.
Po mnenju udeležencev je v uvodni predstavitvi manjkal podatek, koliko posamezen natečaj stane celotno stroko. Ocena je, da se za natečaj v povprečju porabi okoli 1.000 ur. Natečaji za arhitekturne biroje predstavljajo izgubo, zato je treba poskrbeti za boljše honorarje, ki bi pritegnili tudi večje število natečajnikov, ob tem pa je treba pridobiti večje število kvalitetnih rešitev, ne samo večje število rešitev, k natečajem pa pritegniti kvalitetne arhitekturne biroje.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Video izjave
12. Zbor ZAPS, februar 2025
Kulturna dediščina – zakaj, kako in kdo?
Na 12. Zboru ZAPS je bila v ospredju razprava o pomenu nepremične kulturne dediščine, ki je na načelni ravni splošno družbeno sprejeta, nedefinirano pa ostaja vprašanje, kaj zares prenove objektov in območij kulturne dediščine pomenijo v praksi.
Ključna vprašanja so bila: Kakšna je vloga arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev v procesih varstva kulturne dediščine? Kakšni so pogoji za pridobitev strokovnega izpita na področju varstva kulturne dediščine in kakšna so pooblastila, ki iz njega izhajajo? Zakaj je arhitekturna stroka v strukturah ZVKDS vedno manj prisotna? Bi bila večja udeležba arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev v strukturah ZVKDS nujna? Kako uspešni smo pri prenovah? Kako zagotoviti večjo transparentnost in odprtost postopkov naročanja projektnih storitev prenov ob zagotavljanju ustrezne strokovne usposobljenosti kadrov?
Zaključek razprave je sklenilo spoznanje, da je potrebno ves čas promovirati redno vzdrževanje namesto prenov; promovirati pomen ponovne uporabe objektov kot najvišjo kategorijo trajnostnega ravnanja s prostorom in podpirati pobude, ki bi tako strokovno kot tudi finančno spodbujale lastnike dediščine k ohranjanju namesto rušenju.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Video izjave
