24. Zbor ZAPS, 20. oktober 2026
“DESIGN AND BUILD” – analiza 2009-2025
V marcu 2024 smo organizirali prvi Zbor ZAPS na temo sistema »Načrtuj in izvedi«, ki ga bolj poznamo po angleškem poimenovanju »Design & Build« ali skrajšano D&B. Zbor je opozoril, da gre za prakso naročanja gradenj javnih objektov, ki se je pri nas začela uporabljati brez široke javne razprave, ki bi osvetlila prednosti in nevarnosti prakse. Ključno sporočilo razprave je bilo, da D&B odpira številne polemične vidike in nevarnosti, ki pa jih ni mogoče enostavno naslavljati brez temeljite analize stanja in izkušenj. Na nivoju ZAPS je bil sprejet sklep, da se taka analiza pripravi.
Danes imamo po obsežnem zbiranju podatkov pred sabo podrobnejšo analizo prakse D&B v Sloveniji. Ta nam omogoča, da se najprej v okviru ZAPS opredelimo do rezultatov, postavimo smiselne zaključke in potem z izsledki nagovorimo širšo javnost. Podobne analize so se zadnja leta začele delati in pripravljati tudi v drugih evropskih državah, kar kaže, da gre za širšo, zelo aktualno temo.
Zbornica nadaljuje cikel strokovnih srečanj »Zbori ZAPS«, namenjenih obravnavi ključnih tem s področja urejanja prostora, graditve in organizacije strokovnega dela. Namen prihajajočega dogodka je pogovor o tem, kakšne zaključke lahko potegnemo iz analize prakse D&B pri gradnji javnih objektov v Sloveniji, kako s temi zaključki nagovoriti širšo javnost in politične odločevalce ter kaj je pri tem naloga ZAPS.
Zbor bo potekal v torek, 20. oktobra 2026, od 18:00 do 20:00 v pritličnih prostorih ZAPS na Vegovi 8 v Ljubljani. Uvodno predstavitev bosta pripravili arhitektki Špela Kryžanowski in Veronika Ščetinin.. Sledila bo moderirana razprava vseh udeležencev. Dogodek bo moderiral predsednik ZAPS Jernej Prijon s člani UO. Za udeležbo se prijavite na povezavi – PRIJAVA – najkasneje do ponedeljka, 19. oktobra, do 14.00 ure. Zaradi prostorske omejitve je število mest omejeno.
Vljudno vabljeni, UO ZAPS
VABILO
23. Zbor ZAPS, 1. oktober 2026
Načrtovanje odprtega prostora
Pri načrtovanju odprtega prostora se prepletajo znanja različnih strok. Sodelovanje strok je za zagotavljanje visoke kakovosti načrtovanja nujno, saj javni odprti prostor ključno sooblikuje identiteto našega urbanega okolja, hkrati pa predstavlja nepogrešljiv temelj za zdravo, varno in podnebno odporno bivanje. Hkrati pa je načrtovanje tudi poslovna dejavnost. Čeprav lahko izločanje posameznih strok na videz zniža stroške projekta, takšne odločitve prepogosto vodijo v izvedbe, ki ne zagotavljajo dolgoročno vzdržnih rešitev.
Tema sodelovanja strok pri načrtovanju odprtega prostora je tako aktualna, da je Skupščina ZAPS na marčevski izredni seji sklenila, da se na to temo zagotavljanja ustreznih rešitev za kvalitetno načrtovanje odprtega prostora organizira Zbor ZAPS.
Zbornica nadaljuje cikel strokovnih srečanj »Zbori ZAPS«, namenjenih obravnavi ključnih tem s področja urejanja prostora, graditve in organizacije strokovnega dela. Namen prihajajočega dogodka je pogovor o tem, kakšno regulacijo in poslovno kulturo imamo ter kaj si na področju načrtovanja odprtega prostora želimo. Kje so težave in kje so možnosti za izboljšave? Katere prakse dajejo najboljše rezultate in kako je z regulacijo pristojnosti v drugih državah? In predvsem – kaj lahko naredi ZAPS?
Zbor bo potekal v četrtek, 1. oktobra 2026, od 18:00 do 20:00 v pritličnih prostorih ZAPS na Vegovi 8 v Ljubljani. Uvodno predstavitev bosta pripravila in predstavila krajinska arhitektka Darja Matjašec in arhitekt Robi Potokar, primerjavo z ureditvami v drugih državah pa bo predstavil gen. sekretar zbornice, arh. Vlado Krajcar. Sledila bo moderirana razprava vseh udeležencev. Dogodek bo moderiral predsednik ZAPS Jernej Prijon s člani UO. Za udeležbo se prijavite na povezavi – PRIJAVA – najkasneje do ponedeljka, 28. septembra, do 14.00 ure. Zaradi prostorske omejitve je število mest omejeno.
VABILO
22. Zbor ZAPS, 28. maj 2026
STROKOVNI NADZOR – ZAKAJ IN KAKO?
Tema 22. Zbora ZAPS je bila strokovni nadzor nad delom članov zbornice. ZAPS ga izvaja na podlagi ZAID z namenom varovanja javnega interesa, krepitve zaupanja v stroko, preventivnega delovanja in zagotavljanja odgovornega opravljanja poklicnih nalog.
Po sedmih letih izvajanja nadzora podatki kažejo, da prevladuje redni strokovni nadzor, ki predstavlja približno 75 odstotkov vseh postopkov. Komisija za strokovni nadzor ob tem opozarja na pogoste pomanjkljivosti: nepopolno in nesistematično projektno dokumentacijo, slabo obdelavo PZI, pomanjkljivo poznavanje zakonodaje in pravil stroke ter prenizko stopnjo strokovne odgovornosti. Ker se podobne napake ponavljajo, se odpira vprašanje učinkovitosti dosedanjih ukrepov in izobraževanj.
Maja 2026 je zbornica med člani, ki so bili deležni nadzora, izvedla anketo. Splošna ocena izkušnje je razmeroma nizka in znaša 2,8 od možnih 5 točk. Kar 73 odstotkov članov je postopek doživljalo kot stresen. Večina (44 odstotkov) nadzor dojema pretežno kot sankcijski mehanizem, medtem ko si jih veliko bolj želi svetovalne in podporne vloge zbornice.
Razprava je opozorila tudi na širše stanje stroke. Kakovost projektne dokumentacije je pogosto nizka, razlogi pa so med drugim pritiski investitorjev, prenizke cene storitev, pomanjkanje obrtnega znanja in premalo zavedanja o strokovni odgovornosti. Ob tem je bilo poudarjeno, da je treba ločiti med napakami zaradi neznanja ali površnosti ter zavestnimi kršitvami.
Primeri drugih poklicnih zbornic so pokazali, da je osebni stik pri nadzoru zelo pomemben. Zdravniška zbornica poudarja nadzor s svetovanjem, odvetniška zbornica se opira predvsem na disciplinske postopke in etično komisijo, IZS pa postopkov praviloma ne usmerja v podrobno revizijo dokumentacije. Skupni izziv ostaja, kako zagotoviti strokovno avtonomijo, jasna merila in učinkovit nadzor brez nepotrebne administrativne obremenitve.
Strokovni nadzor ostaja pomembno orodje za varovanje javnega interesa in kakovosti arhitekturne stroke. V prihodnje ga je smiselno razvijati v smeri večje jasnosti, sorazmernosti, dialoga in svetovalne podpore članom.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava 1: Robi Lesnik, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Izjava 2: Veronika Ščetinin, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Izjava 3: Jernej Prijon, predsednik ZAPS
VABILO
21. Zbor ZAPS, 9. april 2026
Participacija – Zakaj, kdo in kako?
21. Zbor ZAPS je bil posvečen participaciji v prostorskem načrtovanju. V uvodnem predavanju je dr. Pavel Gantar poudaril, da je bistvo participacije sodelovanje med stroko, odločevalci in prebivalci. Ker je prostor omejena dobrina, so konflikti neizogibni, participacija pa je ključno orodje za njihovo preseganje ter krepitev demokratične legitimnosti prostorskih odločitev. Prostorsko načrtovanje je po njegovem mnenju predvsem družbeni proces, katerega rezultati niso vnaprej določeni.
Gantar je opozoril, da se vključevanje javnosti pogosto začne prepozno, zaradi česar prebivalci dobijo občutek, da so odločitve že sprejete. Čeprav zakonodaja omogoča zgodnje vključevanje, je težava predvsem v načinu komuniciranja. Javne razgrnitve pogosto uporabljajo strokovni jezik, ki ga javnost težko razume, hkrati pa pritegnejo predvsem nasprotnike projektov. Zato je zagovarjal stalno in neformalno sodelovanje z različnimi skupinami prebivalcev ter uporabo digitalnih orodij, delavnic in drugih oblik dialoga.
Kot pomembne usmeritve za prihodnost je izpostavil predstavitev različnih variant rešitev, transparentno predstavitev njihovih prednosti in slabosti, uporabo interaktivnih orodij ter večje opolnomočenje lokalnih skupnosti pri urejanju prostora. Vlogo ZAPS vidi predvsem v povezovanju stroke, izmenjavi izkušenj in izobraževanju, ne pa v dodatni formalizaciji postopkov.
V razpravi so udeleženci poudarili, da mora biti participacija sestavni del projektne naloge in ustrezno ovrednotena. ZAPS naj spodbuja izmenjavo dobrih praks, interdisciplinarno sodelovanje ter usposabljanje članov na področju participativnih metod. Izpostavljena je bila tudi potreba po razumljivem komuniciranju s prebivalci ter decentralizaciji strokovnih dogodkov.
Sklep razprave je bil, da participacija predstavlja nujno dopolnitev tehničnega načrtovanja prostora. Uspešna je lahko le, če temelji na zaupanju, zgodnjem vključevanju javnosti, odprtem dialogu in realnih pričakovanjih. Javni interes ni vnaprej določen, temveč nastaja skozi proces usklajevanja različnih pogledov, naloga stroke pa je, da ta proces vodi strokovno, pregledno in odgovorno.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava 1: dr. Pavel Gantar
Izjava 2: Aidan Cerar, Ipop
Izjava 3: Alenka Korenjak. Prostorož
VABILO
20. Zbor ZAPS, 5. marec 2026
Inventura natečajev 02/25 – 02/26
20. Zbor ZAPS je bil namenjen letnemu pregledu arhitekturnih natečajev oziroma inventuri natečajev 2025. V preteklem letu je bilo zaključenih osem javnih natečajev, med njimi za Potniški center Celje in Dom starejših Livade Izola, natečajna služba pa je sodelovala pri pripravi še 18 novih razpisov. Kljub njihovemu pomenu pogodbe, pridobljene z natečaji, še vedno predstavljajo le okoli 3 % celotne dejavnosti načrtovanja.
Analiza je pokazala izboljšanje kakovosti natečajnih nalog in predhodnih preveritev, hkrati pa tudi naraščajočo obremenitev natečajnikov. Povprečen elaborat zahteva že več kot 650 ur dela, stroški priprave pa presegajo 22.000 evrov na projektno skupino. Zato so bili kot ključni ukrepi za prihodnost izpostavljeni dvig nagradnih skladov, ponovna uvedba dvostopenjskih natečajev za zahtevnejše projekte ter digitalizacija oddaje natečajnih elaboratov.
Med najodmevnejšimi natečaji leta je bil Potniški center Celje predstavljen kot primer dobre prakse, kjer je kakovostna priprava projektne naloge omogočila izbor inovativne rešitve. Izpostavljeni so bili tudi zahtevni natečaji za stanovanjsko sosesko v Ilirski Bistrici, Fakulteti Univerze v Mariboru ter prostovoljni natečaj za polnilni park velikih moči v Novem mestu, ki kaže na širjenje natečajne prakse tudi na infrastrukturne projekte.
Pomembna novost je dvig mejne vrednosti za obvezno izvedbo natečajev po ZJN-3 na 5,404 milijona evrov za stavbe. Razprava je opozorila tudi na problem zagotavljanja anonimnosti, velike razlike v ponudbenih cenah za nadaljnje projektiranje ter potrebo po večji transparentnosti postopkov.
Udeleženci so poudarili, da natečaji ostajajo najpomembnejši vir kakovostnih arhitekturnih rešitev in projektov, ki prejemajo najvišja strokovna priznanja. Za njihov nadaljnji razvoj so kot ključne usmeritve izpostavili proaktivnejšo vlogo strokovnih komisij, javno predstavitev natečajnih rešitev, zmanjšanje obremenitve natečajnikov z dvostopenjskimi postopki ter nadaljnjo promocijo natečajev kot najučinkovitejšega modela za zagotavljanje kakovostne arhitekture.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava: dr. Špela Kryžanowski
Vabilo
19. Zbor ZAPS, 22. januar 2026
Kaj pa podnebne spremembe?
19. Zbor ZAPS je bil posvečen vlogi arhitekturne in prostorske stroke pri odzivanju na podnebne spremembe. Maja Simoneti je v uvodnem predavanju poudarila, da podnebna kriza zahteva temeljito družbeno preobrazbo, spremembo vrednot, načina življenja in razvoja. Trajnostni prehod temelji na odgovornejši rabi naravnih virov, družbeni pravičnosti ter tesnejšem sodelovanju med strokami.
Po njenem mnenju imajo stroke, povezane v ZAPS, posebno odgovornost pri urejanju prostora v javnem interesu. Ključno je povezovanje arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja z drugimi področji, kot so varstvo narave, zdravje, promet, energetika, kultura in gospodarstvo. Prav interdisciplinarno sodelovanje postaja eden temeljnih pogojev za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam.
Čeprav vseh posledic podnebne krize ni mogoče natančno napovedati, je jasno, da bodo ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši. Zato je treba prostorsko načrtovanje usmeriti v večjo odpornost prostora in stavb. Osrednje vprašanje Zbora je bilo, kako načrtovati bolje. Med ključnimi usmeritvami so bile izpostavljene okrepitev interdisciplinarnih projektnih ekip, več strateškega in urbanističnega načrtovanja, kakovostnejše projektiranje, učinkovitejši nadzor nad gradnjo ter večja pozornost vzdrževanju, prenovam in odgovorni rabi prostora.
Razprava je poudarila, da se mora stroka vse bolj ukvarjati tudi z lastno odgovornostjo za stanje prostora ter preseči ozko usmerjenost v postopke pridobivanja dovoljenj. Večji poudarek je treba nameniti celovitemu načrtovanju, dolgoročnim razvojnim strategijam in izvedljivim akcijskim načrtom.
Udeleženci so se strinjali, da je naloga ZAPS spodbujati stalno prilagajanje stroke novim razmeram, širiti znanje ter iskati najboljše rešitve v javnem interesu. Med predlogi za prihodnost so izpostavili posodobitev etičnega kodeksa ter okrepitev odprtega dialoga z mlajšimi strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in širšo javnostjo. Cilj ostaja ustvarjanje kakovostnega, odpornega in trajnostno urejenega prostora, ki bo kos izzivom podnebnih sprememb.
Uvodna predstavitev
Poročilo z dogodka
Izjava : dr. Maja Simoneti
VABILO
