PKA pooblaščeni krajinski arhitekt
Kandidati za izpit
Članstvo
Namen izpita
S strokovnim izpitom se preveri ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje poklicnih nalog s področja krajinsko arhitekturnega projektiranja in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za opravljanje poklicnega naziva pooblaščenega krajinskega arhitekta: PKA.
Obseg in vsebin izpita
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
Program splošnega dela strokovnega izpita je enak za vse kandidate, program posebnega dela pa je prilagojen strokovnemu področju, za katero se pridobiva poklicni naziv in praktičnim izkušnjam kandidata, ki si jih je pridobil pod mentorstvom.
Splošni del izpita obsega naslednje vsebinske sklope:
- predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka,
- investicijski procesi in vodenje projektov,
- predpisi s področij, ki so neposredno povezani s sistemom urejanja prostora in graditve objektov ter sistemom varstva okolja, naravnih virov, narave, kulturne dediščine, varovanja zdravja in življenja ljudi, načrtovanja gospodarske javne infrastrukture, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu.
Posebni del strokovnega izpita obsega naslednje vsebinske sklope:
- preveritev praktičnih izkušenj (referenčna dela ali pisna naloga),
- varstvo zdrava in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objekta,
- področni predpisi in standardizacija s strokovnega področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja.
Pogoji za opravljanje izpita
K strokovnemu izpitu lahko pristopi kandidat za pooblaščenega arhitekta, ki ima poleg predpisane izobrazbe pridobljene tudi predpisane praktične izkušnje v skladu Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti/ ZAID:
- Ustrezna izobrazba za pooblaščenega krajinskega arhitekta je izobrazba, pridobljena po študijskih programih ravni druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, s področja krajinske arhitekture (to je mag. inž. kraj. arh. – bolonjski študij, univ. dipl. inž. kraj. arh. – pred bolonjski študij)
- Praktične izkušnje morajo biti pridobljene v trajanju najmanj dveh let, in sicer po pridobitvi izobrazbe iz prejšnje alineje in jih je kandidat pridobil v zadnjih 15 letih pred pristopom k strokovnemu izpitu.
Praktične izkušnje se pridobivajo pod mentorstvom pooblaščenega krajinskega arhitekta. Mentor mora biti vpisan v imenik pooblaščenih arhitektov brez mirovanja in mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj po vpisu v imenik pooblaščenih arhitektov na strokovnem področju, za katerega kandidat pridobiva praktične izkušnje.
Mentor spremlja, usmerja in nadzira delo kandidata in ga vsestransko usposablja za samostojno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega krajinskega arhitekta. Posameznik je lahko mentor istočasno največ dvema kandidatoma, ki si pridobivata praktične izkušnje.
Kandidat ne more hkrati pridobivati praktičnih izkušenj iz poklicnih nalog z dveh ali več strokovnih področij.
Praktične izkušnje pridobljene pred 1. 6. 2018 po pravilih ZGO-1 se dokazujejo po pravilih ZGO-1.
Potek izpita
Ko ZAPS prejme prijavo na strokovni izpit:
- in če je prijava nepopolna, kandidata najkasneje v 5 dneh pisno obvesti, da mora prijavo dopolniti v 8 dneh,
- in če kandidat ne izpolnjuje pogojev za pristop k izpitu mu izda odločbo,
- in če je prijava popolna, kandidat prejme obvestilo o popolni prijavi in račun za plačilo stroškov strokovnega izpita v znesku 800,00 evrov, ki morajo biti poravnani v roku 8 dni.
Izbor referenčnega dela oz. izdelava pisne naloge
Preverjajo se referenčna dela iz področja projektiranja. Če je kandidat v prijavi k strokovnemu izpitu navedel, da bo izdelal pisno nalogo iz področja projektiranja ali če kandidat ne more predložiti referenčnih del ali če izpitna komisija ugotovi, da predložena referenčna dela niso ustrezna za preveritev praktičnih izkušenj, mu izpitna komisija na podlagi poročila mentorja določi naslov pisne naloge.
Pristojna služba ZAPS kandidata obvesti o naslovu naloge v roku 15 dni po prejemu dokazila o plačilu stroškov strokovnega izpita.
Kandidat ima na razpolago 3 korekture s strani izpitnega mentorja. Pisna naloga mora biti ob tretji korekturi popolna oz. ustrezna za pristop k ustnemu izpitu, v nasprotnem primeru mora kandidat od izpitnega roka odstopiti in se šteje, da izpit popravlja – strošek ob ponovni prijavi na novi termin je 400,00 €.
Kandidat, ki bo izdelal pisno nalogo, lahko pristopi k ustnemu izpitu le, če odda popolno pisno nalogo najmanj 30 dni pred želenim razpisanim rokom za izpit, izpitni mentor pa jo potrdi kot primerno za zagovor na ustnem izpitu. Če kandidat ne odda pisne naloge v roku, se šteje, da je od opravljanja strokovnega izpita odstopil, o čemer mu pristojna služba ZAPS izda sklep. V kolikor je do skrajnega roka za oddajo pisne naloge opravil 1 ali 2 korekturi in od izpitnega roka odstopil oz. naloge ni oddal pravočasno, ima ob prijavi na naslednji izpitni rok na razpolago še preostali dve oz. eno korekturo od skupno treh možnih korektur.
Ustni izpit
Kandidat najprej zagovarja referenčna dela ali pisno nalogo. Če zagovor uspešno opravi, lahko pristopi k splošnemu delu strokovnega izpita in preostalemu delu posebnega dela strokovnega izpita.
Če kandidat ne pristopi k opravljanju izpita ali če odstopi, ko je izpit že začel opravljati, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. V primeru opravičenih razlogov za izostanek ali odstop, lahko kandidat opravljanje izpita prestavi, a mora na dan strokovnega izpita vsaj ustno obvestiti pristojno službo o razlogih izostanka in najpozneje v osmih dneh od dneva strokovnega izpita, izpitni komisiji predložiti dokazila o opravičenosti izostanka oziroma odstopa. Če predsednik izpitne komisije odloči, da so razlogi za izostanek ali odstop opravičeni, lahko kandidat ponovno pristopi k strokovnem izpitu na naslednjem razpisanem izpitnem roku. Kandidat mora pristopiti k opravljanju ustnega dela strokovnega izpita najkasneje v dveh letih od prijave k strokovnemu izpitu.
Zagovor referenčnega dela oziroma pisne naloge na ustnem izpitu
Ponavljanje strokovnega izpita in možnost popravnega izpita
Kandidat v celoti ponavlja izpit, če:
- ni uspešno opravil zagovora praktičnih izkušenj ali pisne naloge,
- ni opravil treh vsebinskih sklopov izpita.
Popravni izpit:
Kandidat, ki je na osnovnem izpitu uspešno opravil zagovor praktičnih izkušenj ali pisne naloge in je opravil vsaj še dva vsebinska sklopa izpita, lahko del izpita, ki ga ni opravil, ponavlja – popravni izpit. Kandidat lahko opravlja popravni izpit največ dvakrat.
Kandidat mora opraviti popravni izpit najpozneje v dveh letih od dneva, ko prvič ni opravil celotnega izpita, sicer se šteje, da izpita ni opravil.
Kandidat, ki želi opravljati popravni izpit, mora najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom opravljanja popravnega izpita oddati prijavnico in dokazilo o plačilu stroškov popravnega izpita, sicer se prijava zavrže kot nepopolna.
Prijava na izpit
Prijavnico z dokazili je potrebno dostavi na naslov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova ulica 8, 1000 Ljubljana.
Obvezne priloge:
- prijavnica,
- kopija osebnega dokumenta,
- dokazilo o ustrezni izobrazbi – overjena fotokopija diplome ali original na vpogled,
- potrdilo mentorja o pridobljenih praktičnih izkušnjah, izjava o delovnih izkušnjah s seznamom vseh izdelanih projektov s podrobno opisano vlogo kandidata pri vsaki posamezni fazi projekta >> (obrazec si po potrebi prilagodite, dodajte vrstice, povečajte prostor …),
- v primeru opravljanja pisnega izpita iz področja projektiranja z referencami, priložite opise najmanj treh izbranih (lahko več) izmed vseh navedenih projektov iz potrdila mentorja, ki ustrezajo merilom, določenim v izpitnem programu. Sodelovanje in opis vaše vloge na izbranih referenčnih delih, mora biti razvidno tudi v izjavi o praktičnih izkušnjah.
Opis referenc se odda na predpisanem obrazcu (po potrebi ga prilagodite), obrazec podpišeta kandidat in mentor.
V primeru, da kandidat ne more predložiti referenčnih del, prijavi priloži še pisno izjavo, da bo izdelal nalogo in razlog zakaj referenčnih del ne more predložiti.
Merila za ustreznost referenčnih del – krajinsko arhitekturno projektiranje