Bart Lunenburg: Odločiti, kam naj pade senca
Dogodek
Aktualno
Vljudno vabljeni na odprtje razstave in vodstvo z umetnikom Bartom Lunenburgom, Odločiti kam naj pade senca, ki bo v petek, 18. oktobra, ob 13. uri v Plečnikovi hiši.
V luči razstavnih projektov sodobne interpretacije Plečnikove dediščine se v petek, 18. oktobra 2024, v Plečnikovi hiši odpira razstava prodornega in perspektivnega, multidisciplinarnega umetnika mlajše generacije Barta Lunenburga. Nizozemski umetnik je Plečnikovo dediščino raziskoval skozi daljše obdobje, med svojo rezidenco v Švicariji (MGLC) spomladi leta 2024 pa se je poleg same Plečnikove zapuščine osredotočil tudi na načine, kako je bilo arhitektovo delo raziskovano in interpretirano skozi čas, ter na mehanizme, ki arhitekta povzdigujejo v skoraj mitično figuro. Plod raziskovanja je razstava z naslovom Odločiti, kam naj pade senca ter izčrpen in poetičen esej, ki ga je o temi pripravil umetnik. Razstavo, ki je nastala v sodelovanju z galerijo sodobnih vizualnih umetnosti RAVNIKAR ter s podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji in nizozemske fundacije Mondriaan Fund za vizualno umetnost in kulturno dediščino, bo na dan odprtja pospremilo vodstvo z umetnikom, teden kasneje, 24. oktobra 2024, ob 17.00 pa pogovor z umetnikom in umetniška intervencija nizozemskega kolektiva The Artist, katerega član je tudi Lunenburg.
Lunenburgova multidisciplinarna umetniška praksa se v veliki meri osredotoča na arhitekturo in z njo povezane vizualne podobe, na odsotnost in prisotnost stavb, njihove spomine in zgodovine. S prepletanjem arhitekturne zgodovine in dediščine z lastnimi osebnimi opažanji avtor ustvarja umetniška dela, ki raziskujejo zapleteni odnos med ljudmi ter njihovim naravnim in grajenim okoljem. Ko je pred časom prvič obiskal Ljubljano, sta ga Plečnik in tudi naš odnos do njegovega življenja in dela takoj fascinirala, ne da bi o arhitektu pred tem karkoli vedel. V razstavi Odločiti, kam naj pade senca Lunenburg na novo interpretira Plečnikov opus skozi arhitekturne in ekološke elemente, kot sta slovenska tradicija čebelarstva in Plečnikov odnos do določenih drevesnih vrst v Ljubljani. Hkrati pa arhitektovo snovno dediščino tudi povezuje z vztrajno podobo marljivega posameznika oziroma slovite osebnosti genialnega uma, podobo, ki je globoko vtisnjena v tkivo tega mesta in države.
Razstavo sestavlja več samostojnih serij fotografij in skulptur. Vsaka izmed njih tvori avtonomno prostorsko instalacijo, ki je hkrati povezana z drugimi; vijugajo se skozi prostore Plečnikove hiše, ki je bila nekoč odmaknjeno domovanje arhitekta, danes pa je, nasprotno, muzej, posvečen ohranjanju Plečnikove lastnine in tudi njegovega duha. Razstava je tako poetična, vizualno podkrepljena interpretacija s preprostim ciljem ustvarjanja lepote – podvig, ki bi ga najverjetneje odobraval tudi sam Plečnik – ter obenem poskus orisa mreže resničnih in skonstruiranih zgodb, ki se navezujejo na osebne in družbenopolitične okoliščine, s katerimi je prežeta arhitektova obsežna zapuščina.
Razstava bo na ogled do 26. 01. 2025.
Podrobnosti
Vljudno vabljeni!
