ankete
Knjižnica
Knjižnica
Anketa o opravljanju poklica, marec 2024
Zbor ZAPS z naslovom »Zakaj ni več arhitektov redno zaposlenih?« je izpostavil vprašanje oblik zaposlitev arhitektov in krajinskih arhitektov. Na pobudo udeležencev zbora smo pripravili anketo, katere namen je bil ugotoviti, v kakšni obliki oziroma strukturi arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci v Sloveniji opravljajo svoj poklic, ali so s svojim položajem zadovoljni, predvsem pa, ali jim zaslužek omogoča preživetje. Z anketo smo ugotavljali tudi, kako bi lahko ZAPS prispeval k temu, da se stanje v naših poklicih izboljša. Anketo nameravamo izvajati vsako leto, tako da bomo lahko rezultate več let med seboj primerjali.
Rezultati ankete kažejo, da skoraj polovica anketiranih poklic opravlja v eni izmed oblik samozaposlitve (31% samostojnih podjetnikov, 9% samozaposlenih v kulturi s plačanimi prispevki, 6% samozaposlenih brez pravice do plačevanja prispevkov).
Skoraj dve tretjini anketiranih navaja, da njihov trenutni mesečni dohodek ne presega povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (cca 1.500 eur), tretjina ne presega povprečne plače v panogi Arhitekturno projektiranje, ki je po podatkih Statističnega urada nižja od povprečja (cca 1.200 eur), desetina vprašanih pa zasluži manj kot 880 eur na mesec, kolikor znaša minimalni neto mesečni dohodek v Republiki Sloveniji. V najboljši poziciji so redno zaposleni v lastnih birojih, v najslabšem položaju pa samozaposleni na področju kulture brez pravice do plačila prispevkov. Ob tem se kažejo precejšnje razlike tudi med tistimi z in brez licence v prid tistih z licenco, ter med ženskami in moškimi v prid slednjih.
Na vprašanje, kolikšen bi moral biti njihov neto mesečni zaslužek, 5 odstotkov anketiranih odgovarja, da pričakujejo dohodek, nižji od povprečne mesečne neto plače v RS, vsi ostali pa pričakujejo višji dohodek.
Četrtina anketirancev je mnenja, da jim trenutni status ne omogoča dostojnega življenja, tretjina pa meni nasprotno. Samo dobra četrtina se jih v trenutni obliki delovanja počuti varno, dobra tretjina pa ne. Le dobra tretjina meni, da s trenutnim dohodkom lahko shaja.
Četrtina anketirancev za svoje storitve doseže vrednosti projektantske ure, ki predstavljajo 30 ali več odstotkov nižje vrednosti od priporočenih, šestina anketirancev pa vrednosti, ki predstavljajo celo 50 odstotkov nižje vrednosti od priporočenih. Minimalna priporočena vrednost normirane ure, objavljena na spletni strani ZAPS, znaša 52 eur, 50 odstotkov nižja vrednost pa tako znaša 26 eur. To pomeni, da anketirancem, ki zaračunavajo tako nizke vrednosti, bodisi zaslužek ne omogoča preživetja oziroma jim pri preživetju nekdo pomaga (npr. partnerji oziroma starši), bodisi da storitve ne opravijo dovolj kvalitetno, ali pa da ne upoštevajo veljavne finančne, delovno pravne in avtorske zakonodaje. Pri izračunu vrednosti normirane oziroma projektantske ure so namreč upoštevani vsi stroški biroja, kot so stroški dela, stroški delovnih prostorov, stroški osnovnih sredstev in programske opreme, stroški poslovanja in opravljanja dejavnosti (zavarovanja, računovodstvo, članarine, takse in podobno), finančni stroški (davki, banke, posojila, garancije in podobno), potni stroški ter razni drugi stroški, z upoštevanjem veljavne finančne, delovne in druge zakonodaje.
Slabi dve tretjini anketirancev se strinja, da bi morali za doseganje boljšega zaslužka zaračunavati višjo urno postavko, kar 82 odstotkov pa jih priznava, da bi morali zaračunavati tudi storitve, ki jih opravijo, pa jih ne zaračunajo (npr. pripravo projektne naloge, ipd.)
Do uporabe Arhigrama so anketiranci zadržani. Tretjina se jih sicer strinja, da bomo le z uporabo Arhigrama dosegli priporočene vrednosti storitev, vendar pa jih skoraj tretjina meni, da je Arhigram preveč zapleten, dobri petini pa Arhigram pomaga pri izračunu okvirne količine normiranih ur in pri strukturiranju ponudbe.
Glede tega, kaj bi se moralo spremeniti, da bi se stanje izboljšalo, se skoraj vsi anketiranci strinjajo s trditvijo, da je treba povečati ugled stroke. Dobre tri četrtine se jih strinja tudi, da je treba doseči višje cene storitev, dobri dve tretjini pa, da je treba ukiniti nelojalno konkurenco na trgu.
Velika večina anketirancev se strinja s tem, da ZAPS k izboljšanju stanja lahko pripomore z informiranjem investitorjev glede vsebine in obsega storitev ter glede pomembnosti dobre arhitekturne zasnove, dve tretjini pa tudi z obveznostjo uporabe Standarda ZAPS in Arhigrama. Dobra polovica se jih prav tako strinja, da bi bilo treba nelojalno konkurenco preprečevati tako, da bi strokovni nadzor, ki ga mora na podlagi ZAID izvajati ZAPS, vključeval tudi preverjanje zaposlovanja in poslovanja, programskih licenc, ipd.
Po mnenju večine anketirancev nelojalno konkurenco predstavljajo zlasti arhitekti in krajinski arhitekti, ki svojega dela ne opravljajo kvalitetno in zato tudi manj računajo, pa tudi arhitekturni biroji, za katere v prekarnih oblikah zaposlitve delajo drugi arhitekti. Kot nelojalno konkurenco ocenjujejo tudi oblikovalce interierjev in druge osebe brez ustrezne strokovne izobrazbe, ki prevzemajo arhitekturne naloge, ter profesorje, ki so zaposleni na fakulteti in imajo svoje biroje. Večinoma pa se ne strinjajo, da nelojalno konkurenco predstavljajo arhitekti in krajinski arhitekti brez licence ZAPS, študenti arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma ter samozaposleni v kulturi, ki jim MK plačuje prispevke.
Anketa o uporbi standarda ZAPS in Arhigrama, januar 2023
Konec leta 2022 smo izvedli anketo, s katero smo želeli preveriti kako dobro so po pretečenem prvem letu poskusnega obdobja člani seznanjeni s standardom ZAPS in koliko članov standard uporablja pri svojem delu. Anketa je potekala v obliki spletnega anketiranja od 11.11.2022 do 11.1.2023 s pomočjo odprtokodne aplikacije 1ka. Vsem, ki ste anketo izpolnili se iskreno zahvaljujemo!
Iz rezultatov ankete ugotavljamo, da je med anketiranci standard dokaj razširjen in dobro sprejet. Standarda 3 in 4, ki obravnavata vsebino in način izdelave načrtov arhitekture, se uporabljata nekoliko bolj od standardov 1 in 2, ki obravnavata storitve in vrednotenje storitev.
Ugotavljali smo tudi katere pripomočke uporabljajo anketiranci za izračunavanje vrednosti storitev, ter kakšne vrednosti bruto birojske normirane ure (BBNU) dosegajo. Rezultati kažejo da kar 47 % anketirancev ne dosega spodnje meje priporočene srednje vrednosti BBNU, ki znaša 46 eur, čeprav je mnenje večine (63 % anketirancev) da je takšna minimalna vrednost ustrezna. Izračunana povprečna vrednost BBNU tako znaša 36 eur.
Vendar pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da so med tistimi, ki so anketo izpolnili, načeloma člani, ki sledijo objavam ZAPS preko različnih medijskih kanalov. Še vedno pa ostaja veliko število članov, ki jih sporočila ne dosežejo. Med njimi je poznavanje in razširjenost uporabe standarda ZAPS zagotovo manjša, zato so rezultati lahko zavajajoči.
Anketirancem smo v zadnjem vprašanju dali možnost da nam sporočijo svoje mnenje. Prejeli smo precej mnenj, med katerimi velja izpostaviti opozorila glede pomanjkljive obravnave izračunavanja storitev kadar gre za vsakovrstne prenove, ter opozorila glede preslabe promocije standardov. Posebej se zahvaljujemo tistim, ki so naše delo pohvalili. Veseli smo vzpodbude!
Poročilo z anketnimi vprašanji in mnenji je v prilogi.
Anketa o pridobivanju gradbenih dovoljenj, november 2021
Projektanti že vrsto let opozarjamo na dolgotrajnost postopkov za pridobivanja gradbenega dovoljenja. Nekateri naši člani poročajo, da na odločbo čakajo tudi po več let. Ob tem se počutimo nemočne, investitorjem pa je težko razumeti, da krivda praviloma ni na naši strani. Ker smo želeli ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, s kakšno dinamiko in kako običajno potekajo postopki ter kje tiči glavni vzrok za to, da pridobivanje gradbenih dovoljenj poteka tako počasi, smo pripravili anketo o pridobivanju gradbenih dovoljenj.
Anketa je potekala v obliki spletnega anketiranja od 16.9. do 15.10.2021, nato pa še od 31.10. do 29.11.2021 preko odprtokodne aplikacije 1ka. Poročilo zajema združene podatke iz obeh časovnih obdobij. Anketiranci so bili k izpolnjevanju ankete vabljeni preko spletne strani ZAPS, mesečnega novičnika, Facebook strani ZAPS ter Facebook strani Mladi arhitekti Slovenije. Na vseh kanalih je bila novica objavljena dvakrat, pred pričetkom drugega časovnega obdobja pa smo na anketo dodatno opozorili tudi preko dopisa predsednikom regijskih odborov.
Anketa je bila sestavljena iz 37 vprašanj, povprečni čas izpolnjevanja ankete je bil 8 minut in 30 sekund. Anketo je končalo 133 anketirancev v prvem obdobju in še dodatnih 19 v drugem obdobju, skupaj torej 152 anketirancev.
Anketa je zajemala vsa področja, povezana z delom upravnih organov. Poleg dinamike in trajanja postopkov izdaje gradbenih dovoljenj v splošnem smo želeli preveriti tudi odvisnost trajanja glede na regijo, zahtevnost objektov, način vodenja postopka, vrsto projektne dokumentacije ter glede na delovni staž vodij projektov. Ugotavljali smo tudi kakšni so glavni razlogi za takšno stanje.
Ugotovitve
Postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja traja v povprečju 173 dni oziroma slabih šest mesecev. Le 30 odstotkov vseh odločb je bilo izdanih v zakonsko določenem roku, kar 15 odstotkov vlog pa je bilo izdanih po več kot enem letu od vložitve popolne zahteve.
Glede na opravljeno analizo je bilo ugotovljeno, da vrsta in zahtevnost objektov, vrsta projektne dokumentacije, vrsta postopka ter regijska pripadnost in izkušnje vodje projekta ne vplivajo pomembno na trajanje postopkov. Opazne razlike se kažejo med različnimi upravnimi organi, pri čemer odvisnosti zaradi premajhne količine podatkov ni mogoče dokazati.
Opazna, vendar zaradi pomanjkanja podatkov prav tako težko dokazljiva, je tudi odvisnost trajanja postopkov glede na datum oddaje. Iz rezultatov so razvidni trije dogodki, pri katerih se je trajanje postopkov izrazito povečalo. Prvi dogodek je viden konec leta 2017, torej gre za obdobje pred sprejetjem GZ, drugi dogodek sovpada s pričetkom veljave GZ poleti 2018, tretji pa s pričetkom prvega vala epidemije konec leta 2019. Opaziti je mogoče tudi trend skrajševanja trajanja postopkov od uveljavitve nove zakonodaje do danes. Iz tega je mogoče sklepati, da spreminjanje zakonodaje negativno vpliva na trajanje postopkov.
Iz rezultatov ankete smo ugotovili tudi da projektanti ne uporabljajo vseh mehanizmov, ki so na voljo za pohitritev postopkov. Predvsem gre za določila v zvezi s pridobivanjem mnenj, po katerih bi moral v določenih primerih pristojni upravni organ sam pridobivati mnenja.
Celotno poročilo ankete je objavljeno spodaj. Ob branju analize rezultatov opozarjamo še na dejstvo, da gre za nepreverljive podatke, ki so jih anketiranci posredovali po lastni presoji.