Knjižnica in ureditev starega mestnega jedra v Krškem

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve Arhitekturno projektni natečaj za knjižnico in urbanistično idejni natečaj za ureditev starega mestnega jedra v Krškem

Naročnik: Občina Krško
Rok oddaje: 28.11.2007 14:47:03
Zaključno poročilo komisije: 23.01.2008 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik komisije (ZAPS)
Marjan Zupanc, univ. dipl. inž. arh.

namestnica predsednika (naročnik)
Stanislava Vodeb, univ. dipl. inž. arh.

članici (naročnik)
Polonca Brenčič, prof. zgod. in geog.
Alenka Černelič Krošelj, prof. umet. zgod. in univ. dipl. etnol. in kult. antrop.

članica (ZAPS)
Ivanka Kraljić, spec. urb., univ. dipl. inž. arh.

namestnik članov (naročnik)
Roman Stopar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

namestnik članov (ZAPS)
Jože Peterkoč, univ. dipl. inž. arh.

poročevalka
Petra Ostanek, univ. dipl. inž. arh.

skrbnica
Mojca Strašek, univ. dipl. prav.

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro d. o. o.
Robert Potokar u. d. i. a.
Janez Brežnik u. d. i. a.
Marko Tul u. d. i. a.
Andrej Blatnik abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Elaborat se je za razliko z arhitekturnim delom manj ukvarjal z urbanizmom, z razvojem mesta. Upošteva pa razpisne pogoje in v veliki meri obstoječe stanje v prostoru, s čimer je zelo uresničljiv. Objekt knjižnice je umestno lociran v prostoru, s fasado sledi Bohoričevi ulici in je na zadostni oddaljenosti od obstoječe pozidave, s čimer ji ne zmanjšuje življenjskega prostora. Površine za mirujoči promet so dimenzionirane v merilu mesta. Ohranja se povezanost obstoječega mesta in naravnega roba.
Urbanistična zasnova upošteva obstoječo zazidavo prostora z značilno parcelacijo in strukturo dvoriščnih objektov CKŽ. Prostorska zasnova ohranja poudarjeno prečno, na CKŽ pravokotno usmeritev prostora in obstoječe prečne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico. Nova zazidava obsega štiri objekte; knjižnica v obliki klina je umeščena na SZ, dva objekta, ki nadaljujeta smeri obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ sta umeščena na J območja obdelave, dozidana je Fakulteta za logistiko. Etažnost objektov je do K+P+2+M.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb in preoblikovanje vseh ostalih stavb, za katere je potrebno podati predlog. Prizidek Fakultete za logistiko objekt zaključuje v obliki črke U, ob knjižnici je formiran odprt prostor, ki se navezuje na Hočevarjev trg. Osrednji del območja zavzema mirujoči promet z linijskimi zasaditvami, ob objektih na J in SZ so večja zelena območja, med dvoriščnim delom objektov CKŽ in novimi objekti je predvidena vzdolžna peš povezava. Polovica zahtevanih parkirnih mest se nahaja na terenu, predvidena je izgradnja parkirne hiše ob Bohoričevi ulici, predlagana je kasnejša umestitev parkirnih mest pod teren. Obstoječe cestno omrežje je ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ je predviden samo do CKŽ 6. Območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je delno ohranjeno, v veliki meri pa je okrnjeno zaradi izgradnje nove parkirne hiše. Etapnost ureditve območja je prikazana kot možnost podkletitve dozidave Fakultete za logistiko in trga ob njej ter možnost podkletitve stanovanjskega objekta in vrtca na jugu območja obdelave.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Urbanistična zasnova, ki ob upoštevanju naselbinskih struktur v prostor vnaša nova stavbna tkiva na severnem in južnem delu območja. Ob tem ne izkoristi možnosti oblikovanja osrednjega kareja med knjižnico in Šofersko ulico, ki je zgolj parkirna površina. Glede na transparentnost pritličja novega objekta knjižnice je tako funkcionalno izkoriščen le odprt prostor vezan neposredno na novogradnjo.
Prometna rešitev izhaja iz obstoječega stanja in parkiranje rešuje poenostavljeno, pri čemer gradnja montažnih garaž ni ustrezen element oblikovanja obravnavanega naselbinskega prostora.

Arhitektura
Objekt deluje kot osvežitev oziroma novost v prostoru, stavba žari v osojnem območju in se odpira proti mestnemu jedru. Hkrati vzpostavlja primeren odnos do stavbne dediščine – zanimiv motiv večkapnih streh, ki ustvarjajo vtis klasične dvokapnice. Obravnavana stavba je lepo umeščena v prostor, moteče so velike steklene površine v pritličju, kar ustvarja vtis lebdečega nadstropja, ki ni nujen arhitekturni element oz. izraz knjižnice. Kljub sodobni zasnovi uspešno komunicira ter se prilagaja obstoječi grajeni strukturi. Zanimiv obod strešnega dela se na spodnji strani zaključuje s trdim robom glavnega volumna stavbe, o čemer bi veljalo razmisliti. Po merilu izvirnosti zasnove in prepoznavnega uresničevanja javnega namena v obliki simbolnega središča je stavba ustrezno zasnovana. Organizacija tlorisa je pragmatična z zanimivo interpolacijo atrijskih površin v enovito celoto. Stekleno pritličje bi bilo mogoče zaradi racionalnosti pa tudi prej omenjenih pripomb delno spremeniti. Knjižnični program je ustrezno in fleksibilno umeščen.
Objekt knjižnice je zasnovan v obliki klina dimenzij 30 x 48 m, ki z daljšo stranico sledi poteku Bohoričeve ulice na eni strani in CKŽ na drugi strani. Etažnost objekta je K+P+1+M, višina nad terenom je 12,5 m. Volumen objekta je v pritličju prosojen, v zgornjih etažah je volumen bolj zaprt , poln je na SV in JZ, fasado prekinjajo svetlobne zareze, JV in SZ fasadi sta prosojni. Streha je sestavljena iz več dvokapnih strešin, ki se v smeri, obliki in velikosti nanašajo na strehe obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ. V središču objekta je zunanji atrij, ki povzema zasnovo Kapucinskega samostana, v katerem je obstoječa lokacija knjižnice. Ob glavnem stopnišču je odprtina v medetažni plošči, ki ustvarja dvoetažni prostor, nad katerim
je nadsvetloba na strehi.
Na JV je najvišji del objekta, ki označuje pozicijo vhoda. Objekt je oblikovan kot poudarek v prostoru.
Vhod v objekt je pozicioniran na JV fasado, pred njim je formiran trg z glavnim dostopom z Bohoričeve ulice in parkirne ploščadi za objekti CKŽ 10-14. Dozidava objekta je možna na JV.
Ob vhodu v objekt na JV so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa, umeščene kavarna, dvorana, predavalnica in glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje in glavno stopnišče sta postavljena v osrednji del, celotno pritličje je namenjeno oddelku za otroke in mladino, v središču se nahaja pravljična soba z zunanjim atrijem. V prvem nadstropju sta ob stopnišču notranji atrij in časopisna čitalnica z izhodom na teraso v atriju pravljične sobe, v tej etaži sta locirana še celoten oddelek za odrasle in domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami, ki je umeščen ob SV fasado. V mansardi na JV nad glavnim vhodom so delovni prostori. V kleti so skladišče, servisni prostori in 38 parkirnih mest z dostopom pravokotno z Bohoričeve ulice ob SZ fasadi objekta. Vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, pozicioniran na SV fasado. Interno vertikalno jedro, ki povezuje vse etaže ima samo stopnišče, osebno in tovorno dvigalo pa sta navezana na evidenco obiska in izposoje. Objekt je postavljen na teren, na parter je navezan ob vhodu s teraso kavarne in dvorane in ob SV fasadi s terasami v zelenem pasu, ki ločuje knjižnico od objektov CKŽ.
Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonski skelet z jedrom dimenzije 7,5 x 7,5 m, v kleti armiranobetonske obodne stene, temeljeno na temeljni plošči. Nosilna konstrukcija strehe je armiranobetonska iz več delov v naklonu 14o. Fasada pritličja je po celotnem obodu steklena, steklena fasada v nadstropjih je predvidena na SV in JZ. Polni deli fasad so predvideni kot obloga iz vlaknocementnih plošč rdeče barve. Streha objekta je večkapna obrnjena streha z naklonom 14o, zaključni sloj so vlaknocementne plošče rdeče barve. Senčenje pritličja je izvedeno s konzolnim izmikom zgornje etaže.
Priporočila:
Komisija predlaga, da se reducirajo steklene površine v pritličju, kar je moč prilagoditi brez škodljivih posledic za celovito likovno pripoved hiše. Na ta način bi se v posameznih predelih korigiral tudi nekoliko moteč, izrazit in oster rob med pritličjem in lebdečim volumnom.
Ocenjevalna komisija se obvezuje, da bo na vabilo investitorja po dopolnitvi idejne zasnove preverila primernost rešitve.

Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa omogoča posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje razvojnim potrebam. Dostop do knjižnice urejen, omogočene so storitve zunaj odpiralnega časa knjižnice. Vabljiva odprtost notranjega prostora.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.
Martina Tepina, univ. dipl. inž. arh.
Žiga Ravnikar, štud. arh.
Matej Delak, štud. arh.
Nina Majoranc, štud. arh.
Anže Koren, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Natečajni elaborat pazljivo razdeli prostor namenjen programu knjižnice in preostanku, ki je namenjen urbanistični obravnavi. Južni del sledi vzorcu obstoječe parcelacije in oblikuje nevsiljivo kompozicijo grajenih in parternih površin, ki jih je moč modularno graditi in izmenjaje korigirati. Urbanistični vzorec je strukturiran v vzdolžne pasove, ki sledi vzdolžni parcelaciji. Naveden organizacijski sistem vzpostavlja mehek prehod proti območju mestnega naravnega roba. Ureditev parterja se dobro prepleta z organizacijo prometa. Na območju novega objekta je okolica pazljivo izčiščena, kar omogoča kakovostno umestitev objekta v urbano strukturo. Z umikom južne pozidave od Bohoričeve in ohranjanjem zelenih pasov pred knjižnico se ustvari veduta – pogled od parka proti novemu objektu knjižnice, ki na novo opredeljuje mestni prostor.
Glavni vhod v objekt knjižnice je predviden s severne strani in trga, čeprav so parkirišča načrtovana na južni strani objekta, od koder prihajajo glavne komunikacijske poti. Navedeno je moč uskladiti v nadaljnjih postopkih projektiranja objekta.
Urbanistična zasnova se v celoti navezuje na kontekst prostora z značilno linijsko parcelacijo in povzema merilo ter tlorisne gabarite dvoriščnih objektov CKŽ. Prostorska zasnova ohranja poudarjeno prečno, na CKŽ pravokotno usmeritev prostora in obstoječe prečne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico ter ponovno vzpostavi linijske pasove zelenja značilne za zasnovo gradbenih parcel trških hiš. Celotno območje obdelave, razen dela ob knjižnici, je zasnovano z izmenjavo pasov zelenih površin in grajenega. Nova zazidava obsega 6 objektov; knjižnica je umeščena na SZ, trije linijski objekti, ki nadaljujejo smeri obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ so umeščeni na J in JV območja obdelave za stavbni niz CKŽ 16-24, v obliki črke L dozidana Fakulteta za logistiko, dozidana pa je še skupina dvoriščnih objektov stavbe CKŽ 12. Etažnost objektov je do K+P+2.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb, preoblikovanje dvoriščnih objektov CKŽ 6, 8, 12 in porušitev ostalih stavb, za katere je treba podati predlog. Prizidek Fakultete za logistiko ima obliko črke L v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom, ki objekt zaključuje v prekinjen kvadratni kare. Ob knjižnici je odprt prostor trga, ki se preko Hočevarjevega trga navezuje na pomol ob reki. Tretjina mirujočega prometa je na terenu, organiziran je v linijah ob objektih in na večjem parkirišču med Bohoričevo ulico in pobočjem Trške gore. Večina območja je oblikovana s prečnimi zelenimi pasovi, ki se na J območja obdelave izmenjujejo z linijskimi objekti. Med dvoriščnim delom objektov CKŽ in stavbo knjižnice je parkovno območje, ki ustvarja tampon med obstoječo in novo zazidavo. Obstoječe cestno omrežje je ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ je predviden do CKŽ 6, 8, 10. Območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je ohranjeno. Ob Bohoričevi ulici je predviden drevored, ki vzpostavi povezavo med gozdnim pobočjem Trške gore in novimi zelenimi površinami območja obdelave. Etapnost ureditve območja je prikazana kot možnost podkletitve v treh fazah, skladno z izgradnjo nadzemnih delov objektov.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Idejna urbanistična rešitev poudarja varovane prvine naselja: naselbinske strukture, funkcionalne enote kot tudi stavbno tkivo reši na enostaven in berljiv način. Pri tem novo stavbno tkivo postavlja v odmiku do Bohoričeve ceste kot nekakšne podaljške nekdanjih gospodarskih in pomožnih objektov (ob tem poveča njihove vertikalne in horizontalne gabarite). Uspe vzpostaviti linijo Bohoričeve ceste kot glavno komunikacijsko os, s čimer doseže ustrezen dostop pešcev do samostanskega kompleksa. Promet je podrejen in v nivoju rešen skladno z lastnostmi prostora.

Arhitektura
Po kakovostnem urbanističnem nastavku je na obravnavanem prostoru zasnovana prepoznavna oblika z jasnim arhitekturnim sporočilom. S strukturiranostjo volumnov je objekt lepo artikuliran, členjen je z nadstropnimi konzolami. Vendar bi stavba potrebovala bolj odprt prostor. Horizontalna členjenost objekta je primerna za svetel ambient, kjer se ustvarja igra svetlobe in senc, kar pa ni značilnost natečajnega območja. Oblikovanje zunanjosti objekta je izčiščeno, minimalistično ter ustvarja kontrast obstoječi grajeni strukturi historičnega mestnega jedra. Tako urbanistično kakor tudi arhitekturno je lepo prebrana osnovna členjenost stavb starega mestnega jedra. Notranja zasnova je fleksibilna, omogoča prerazporeditve vsebin in tudi uvajanje novih storitev in tehnologij.
Objekt knjižnice je zasnovan v obliki pravokotnika z dvema dodanima krakoma, z vzdolžno ravno stranico usmerjeno proti CKŽ. Omenjeno povzema strukturno logiko objektov ob CKŽ, ki so zasnovani iz osnovnih objektov ob ulici in dvoriščnih delov, ki so nanje pravokotni. Objekt ne sledi liniji Bohoričeve ulice, med obema krakoma na JZ fasadi objekta je proti ulici formiran manjši trg. Etažnost je K+P+1. Volumen je definiran s štirimi zaprtimi kubusi – jedri, ki usmerjajo odprt prostor, ki se razliva skozi stavbo v smeri SZ-JV. V nadstropju ima objekt dve konzolni okenski odprtini, ki komunicirata z okolico – ena označuje vhod na SZ, druga je obrnjena proti naravi na JZ. Volumen objekta je v pritličju prosojen, razen polnega dela dvoran in dela JV fasade. V zgornji etaži je bolj zaprt, odpira se v konzoli nad vhodom in proti Trški gori ter na večini SV in JV fasade. V središču stavbe je večja odprtina v medetažni konstrukciji, ki ustvarja dvoetažni prostor nad katerim je predvidena zasteklitev na strehi.
Vhod v objekt je pozicioniran na severozahodno fasado proti novemu trgu ob Fakulteti za logistiko.
Glavna dostopa do stavbe sta s trga in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je v kleti objekta in na JV ob dostopu v klet. Dozidava objekta je možna na JV.
Ob vhodu v objekt so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa umeščeni na SV kavarna, na SZ dvorana in predavalnica in v središču objekta glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje in glavno stopnišče sta v osrednjem delu s pogledom proti JZ. Pritličje je delno namenjeno oddelku za otroke in mladino na JZ, delno oddelku za odrasle na SV, pravljična soba in čitalnice so združene v enem od krakov. V prvem nadstropju je lociran celoten oddelek za odrasle in domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami. Domoznanski oddelek je umeščen nad vhod ob SZ fasado, posebne zbirke pa v ločen del nad dvorano. Delovni prostori so ob SV fasadi s pogledom na park, ki stavbo ločuje od objektov CKŽ. V kleti so skladišče, servisni prostori in 18 parkirnih mest z dostopom vzporedno z Bohoričevo ulico ob JZ fasadi objekta. Vhod za uslužbence ni ločen od glavnega vhoda, stopnišče zanje je ob evidenci obiska in izposoje, možni sta dve komunikaciji skozi vse etaže. Objekt je postavljen na teren, na parter je navezan ob vhodu s teraso kavarne.
Konstrukcijska zasnova objekta je kombinacija armiranobetonskega skeleta z dvema jedroma in armiranobetonskih sten, v kleti so armiranobetonske obodne stene, temelji so armiranobetonski. Streha je ravna. Polni deli fasade so izvedeni v vidnem deščično opaženem betonu.
Pomanjkljivost elaborata so prostorski prikazi in fasade, ki so zelo parcialni, niso povezani in se jih težko razbere kot enoten poseg.
Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
Dostop do knjižnice je urejen. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa omogoča posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje razvojnim potrebam. Notranja ureditev je smiselna, a posamezne storitve bi morali v etažah nekoliko preurediti (npr. informacijske točke, kataloge, gradivo in prostore v mladinskem oddelku), kar pa prostor omogoča. Elegantna, vabljiva, pooseblja urejenost, varnost raznolikosti.

Plakati

Avtorji:

multiPlan arhitekti d.o.o., Dvorni trg 1, 1000 Ljubljana
Aleš Žnidaršič u.d.i.a.
Katja Žlajpah u.d.i.a.
Petra Marinšek u.d.i.a.
Vesna Vraničar u.d.i.a.
Mitja Šeško u.d.i.a.

Sodelujoči:

Konstrukcija:
Janko Mele u.d.i.g.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Natečajna rešitev vzpostavlja nov vmesni člen med zelenim robom in mestnim jedrom: fleksibilno osnovo – vzorec kot nosilec identitete urbanega prostora ter umeščanja vsebin. Zazidalna osnova je drobljena, odprta ter prilagodljiva. Oblikovanje ne sloni na obstoječi parcelni delitvi, ampak se skuša s prečno postavitvijo prilagajati vzdolžni legi hriba. Kljub kontrastni postavitvi objektov glede na obstoječo parcelacijo rešitev deluje lahkotno v odnosu do obstoječe pozidave, upošteva merilo stavbnih mas in omogoča preboj zelenih površin v mestno tkivo.
Urbanistična zasnova uvaja nov prostorski red in novo prostorsko identiteto. Ves prostor je enotno oblikovan z urbano matrico, ki se prilagaja kontekstu in značilnostim mikrolokacij, osnovni gradniki mreže so pravokotniki, ki sledijo merilu obstoječe zazidave. Prostorska zasnova poudarja vzdolžno smer, vendar ohranja obstoječe prečne povezave, nova zazidava je oblikovana v treh razgibanih sklopih, ki so umeščeni v parkovno ureditev. Struktura sklopov je sestav multipliciranih enakih gradnikov, zamiki med njimi vzpostavljajo razgibane forme z zalomi in zalivi zelenja, etažnost objektov je do K+P+2.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb, rušitev stavbe za CKŽ 24, preoblikovanje vseh ostalih stavb, za katere je treba podati predlog, dodani so paviljonski prizidki objektom CKŽ 6, 8 in 10, ki dvorišča zapirajo v vzdolžni smeri. Prizidek Fakultete za logistiko objekt zaključuje v obliki črke U in ustvarja odprt prostor ob knjižnici, ki se navezuje na Hočevarjev trg. Večina območja obdelave je parkovno urejena z vzdolžnimi pasovi zelenja, med dvoriščnim delom objektov CKŽ in novimi objekti je predvidena vzdolžna peš povezava, z dvema razširitvama v obliki trgov. Velik del mirujočega prometa je umeščen v kletni etaži, parkiranje na terenu je razporejeno v gručah ob objektih. Obstoječe cestno omrežje je ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ ni predviden. Ohranjeno je območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro. Prikazana je etapna ureditev območja v treh fazah: začetna faza je knjižnica z zunanjo ureditvijo, druga faza vrtec s kulturnim centrom in garažo, pozicioniran za objekti CKŽ 10-14 in končna faza poslovno-stanovanjski objekt z garažo za stavbnim nizom CKŽ 16-24.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Oblikovanje novega objekta knjižnice kot novega stavbnega tkiva je s kulturno-varstvenega stališča sprejemljivo. Z načinom njegove umestitve v prostor je ustrezno rešena tudi ureditev odprtega prostora kot povezava območja univerze, Mencingerjeve hiše in knjižnice. Sicer kvalitetno izdelan elaborat ne upošteva prepoznanih, varovanih lastnosti naselja.

Arhitektura
Kakor je nakazano že v urbanističnem delu, elaborat vzpostavlja nov člen med zelenim robom in mestnim jedrom, saj tako urbanistično kot arhitekturno oblikovanje ne sloni na obstoječi parcelni delitvi, ampak se s prečno postavitvijo prilagaja vzdolžni legi hriba. Zgradba knjižnice je razpoznavna in zlita z okolico starega mestnega jedra. Členjenost stavbe in tudi ostalih objektov je zanimivo odprto zasnovana. Zasnova zunanjosti ustvarja vtis, da gre za zgradbo javnega značaja.
Tloris je organiziran na matričnem sistemu, ki se v parterju nadaljuje čez celotno obravnavano območje. Objekt je sestavljen iz več medsebojno zamaknjenih volumnov, ki soustvarjajo celovit notranji prostor. Dostop je predviden z vzhoda, kar ne omogoča ustrezne komunikacije z uporabniki in glavnimi komunikacijskimi potmi. Tlorisno zasnova zgradbe ustvarja odprt sistem, ki omogoča programsko fleksibilnost po želji investitorja, preglednost pa je zaradi členjenosti notranjega prostora slabša.
Zunanjost objekta je oblikovana enovito, fasade so členjene z vertikalnimi fiksnimi paneli, sistemom ponavljajočih se vertikalnih elementov – usmerjevalcev pogledov. Omenjeno predstavlja oblikovno kvaliteto elaborata, ki bi prišla bolj do izraza v manj senčnem okolju.
Objekt knjižnice je v tlorisnem gabaritu sestavljen iz štirih modularnih pravokotnikov dimenzije 12 x 21 m, z daljšo stranico usmerjeno SZ-JV. Volumni zamikani v sistemu >domino< ustvarjajo zalome, sledijo liniji Bohoričeve ulice. Etažnost objekta je P+1, osrednji del, ki je podkleten in višji za eno etažo dosega etažnost K+P+2. Členjen volumen objekta je na vseh fasadah enotno oblikovan. Dozidava objekta je možna na JV z dodajanjem še enega pravokotnega volumna.
Vhod v objekt je pozicioniran v centralni del, na severovzhodno fasado, glavna dostopa do stavbe sta predvidena s trga ob Fakulteti za logistiko in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je predvideno vzdolžno ob Bohoričevi ulici. Ob vhodu v objekt na JV so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa umeščeni kavarna, dvorana, predavalnica in glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje in interno jedro sta umeščena v osrednji del, na SZ je oddelek za otroke in mladino, na JZ oddelek za odrasle. V 1. nadstropju je zasnova ponovljena, oba oddelka imata lastno vertikalno komunikacijo, na JV je pozicioniran domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami. V 2. nadstropju so delovni prostori, v kleti je skladišče. Zasnova omogoča ločene komunikacije za javnost in uslužbence, vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, pozicioniran na JZ fasado ob Bohoričevo ulico. Interno vertikalno jedro je locirano v središče objekta in povezuje vse etaže. Objekt je dvignjen nad teren, na parter se s teraso kavarne navezuje samo ob vhodu.
Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonski skelet z armiranobetonskimi temelji. Fasada je po celotnem obodu steklena, obdana z vertikalnimi kovinskimi prefabriciranimi elementi, ki služijo kot senčila. Streha objekta je ravna.
Iz mnenja izvedenke za bibliotekarsko stroko:
Modularna gradnja je prijetna za oko, razgibana (še posebej z dodanim nadstropjem), vabi k obisku, tudi zelenega območja, fasada pa predstavlja urejeni svet knjižnice. Ne izstopa z izvirnostjo. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa ni prijazna za posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje prihodnjim potrebam. Dostop do knjižnice ima manjše pomanjkljivosti za ciljne storitve in skupine. Slabša preglednost oz. razporeditev oddelkov zahteva več delavcev.

Plakati

Avtorji:

Primož Hočevar, u.d.i.a.
Boštjan Gabrovšek, u.d.i.a.
Nina Tešanović, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Urbanizem povzema idejo zelenih in grajenih pasov z različnimi zamiki ter denivelacijo Bohoričeve ceste (pod zemljo), ki jih zanimivo oblikuje v celoto. Spretno je odmerjeno območje pozidanega in parternega prostora. Iz rešitve je moč razbrati kvalitetne mestne površine za pešce. Pomanjkljivost rešitve je nerealna in drzna prometna zasnova pod nivojem parterja.
Urbanistična zasnova upošteva obstoječo pozidavo prostora z značilno parcelacijo in oblikovanjem dvoriščnih objektov CKŽ. Prostorska zasnova ohranja poudarjeno prečno usmeritev prostora in obstoječe prečne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico ter delno povzema linijske pasove zelenja značilne oblike parcel trških hiš. Nova zazidava obsega šest objektov; knjižnica je umeščena na SZ, štirje objekti, ki nadaljujejo smeri obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ so razporejeni po celotnem območju obdelave, dozidana je Fakulteta za logistiko in del stavb ob CKŽ. Etažnost objektov je do K+P+3.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb in preoblikovanje vseh ostalih stavb, za katere je treba podati predlog, prizidani so dvoriščni deli CKŽ 6, 8, 10, 16, 18, 20, 22, na ta način je ustvarjena enotna podoba dvoriščne fasade. Prizidek Fakultete za logistiko objekt zaključuje v zaprt kare. Večina območja je oblikovana s pasovi zelenja, ki se izmenjujejo z linijskimi objekti, približno polovica območja obdelave je zazidana. Ob knjižnici je proti dvoriščnemu delu objektov CKŽ park, ki knjižnico ločuje od obstoječe zazidave. Vsa parkirna mesta so pod terenom z dostopom s poglobljene Bohoričeve ulice. Obstoječe cestno omrežje je delno ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, od omenjenega križišča do Hočevarjevega trga je Bohoričeva ulica prestavljena pod zemljo, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ ni predviden. Območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je ohranjeno in nadgrajeno s tribunami in novimi igrišči z direktnim dostopom zaradi ukinitve Bohoričeve ulice na terenu. Etapnost ureditve območja je prikazana kot možnost podkletitve v več fazah, skladno z izgradnjo nadzemnih delov objektov.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Urbanistična zasnova upošteva osnovne značilnosti prostora, ki pa ga močno preseže z novim stavbnim tkivom, ki izstopa iz zazidalnega sistema po višinskih in tlorisnih gabaritih. Velika gostota grajenih struktur prostor deli zgolj glede na parcelacijo.
Prometno ponuja elaborat zanimivo rešitev prometa z izvedbo Bohoričeve ceste pod nivojem. S tem vzpostavi kvaliteten stik z območjem predvidenim za rekreacijo in zelenim zaledjem Trške gore.

Arhitektura
Stavbni volumen je oblikovan po principu odvzemanja in dodajanja stavbnih mas, ki sledi členjenosti mestnega tkiva. Izvirnost zasnove stavbe je predvsem v notranji organizaciji prostorov. Vsaka izmed čitalnic oziroma >delavniških< prostorov ima povezavo z zunanjostjo, kar omogoča nenehno in trdno povezanost z zelenim delom zaledja mesta. Manj primerne so fasade objekta, ki so okorne in pretirano členjene. Njihovo oblikovanje je pretirano raznoliko in vnaša v prostor preveč oblikovnih elementov. Naštete pomanjkljivosti še potencira prostorski prikaz. Projekt ustreza vsebinskim zahtevam Programa za prostorsko oblikovanje Valvasorjeve knjižnice Krško, notranja zasnova je do neke mere fleksibilna, omogoča prerazporeditve vsebin.
Tloris je organiziran v obliki pravokotnika z vzdolžno ravno stranico vzporedno z Bohoričevo ulico. Dva kraka sta usmerjena proti dvoriščnemu delu objektov ob CKŽ in povzemata strukturo stavb, ki so sestavljene iz osnovnega volumna s pravokotnimi kraki. Konzolni del nad vhodom v knjižnico na SZ nadaljuje linijo Mencingerjeve hiše. Etažnost objekta je K+P+1, delno K+P. Volumen je razgiban, v pritličju pravokotnik z dvema krakoma na SV, v nadstropju se tlorisni gabarit razširi v trikotni konzolni del nad vhodom in zmanjša nad krakoma, središčni čitalniški del je označen z nadvišanjem. Ob središčni vzdolžni liniji objekta sta dva zunanja atrija. Vhod v objekt je pozicioniran na severozahodno fasado proti novemu trgu ob Fakulteti za logistiko, glavna dostopa do stavbe sta s trga in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je v kleti objekta. Dozidava je možna na JV.
Ob vhodu v objekt so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa, umeščene na SV kavarna, na SZ dvorana in predavalnica ter v središču glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje na SV fasadi in glavno stopnišče ob zunanjem atriju sta umeščena v osrednji del. Pritličje je delno namenjeno oddelku za otroke in mladino na JV, delno oddelku za odrasle na SV, pravljična soba je umeščena v oddelek za odrasle. Na JZ delu pritličja se nahajajo delovni prostori z vhodom za zaposlene. V prvem nadstropju je lociran del oddelka za odrasle in domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami. Domoznanski oddelek je umeščen ob JZ fasadi, posebne zbirke pa v ločenem delu ob JV fasadi. Razstavni prostor je lociran ob glavno stopnišče in ima izhod na teraso na JZ, ob njem je študijska čitalnica s teraso na SV. V kleti so skladišče, servisni prostori in 48 parkirnih mest z dostopom pravokotno z Bohoričeve ulice. Vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, delovni prostori so locirani v pritličju, možni sta dve komunikaciji skozi vse etaže. Objekt je postavljen na teren, na parter je navezan ob vhodu s teraso kavarne in ob celotni SV fasadi z izhodom na teraso in v park.
Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonski skelet, v kleti armiranobetonske obodne stene, temelji armiranobetonski. Streha je ravna, na pritličnem delu ekstenzivno ozelenjena, drugje nepohodna. Stekleni deli fasade so alu polstrukturna fasada s potiskom, polni deli fasade so prefabricirani armiranobetonski paneli s teksturo.
Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
Dostop do knjižnice urejen. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa omogoča posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje razvojnim potrebam. Notranja ureditev je dobra, a posamezne vsebine v načrtu niso berljive, zato se ne da presoditi, ali prostor ustreza količini gradiva. >Potiskana< fasada ni ne simbolna ne prijetna za oko, agresivno poudarja zgornji del, zato stavba z njo ni vabljiva.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.
Martina Tepina, univ. dipl. inž. arh.
Žiga Ravnikar, štud. arh.
Matej Delak, štud. arh.
Nina Majoranc, štud. arh.
Anže Koren, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Natečajni elaborat pazljivo razdeli prostor namenjen programu knjižnice in preostanku, ki je namenjen urbanistični obravnavi. Južni del sledi vzorcu obstoječe parcelacije in oblikuje nevsiljivo kompozicijo grajenih in parternih površin, ki jih je moč modularno graditi in izmenjaje korigirati. Urbanistični vzorec je strukturiran v vzdolžne pasove, ki sledi vzdolžni parcelaciji. Naveden organizacijski sistem vzpostavlja mehek prehod proti območju mestnega naravnega roba. Ureditev parterja se dobro prepleta z organizacijo prometa. Na območju novega objekta je okolica pazljivo izčiščena, kar omogoča kakovostno umestitev objekta v urbano strukturo. Z umikom južne pozidave od Bohoričeve in ohranjanjem zelenih pasov pred knjižnico se ustvari veduta – pogled od parka proti novemu objektu knjižnice, ki na novo opredeljuje mestni prostor.
Glavni vhod v objekt knjižnice je predviden s severne strani in trga, čeprav so parkirišča načrtovana na južni strani objekta, od koder prihajajo glavne komunikacijske poti. Navedeno je moč uskladiti v nadaljnjih postopkih projektiranja objekta.
Urbanistična zasnova se v celoti navezuje na kontekst prostora z značilno linijsko parcelacijo in povzema merilo ter tlorisne gabarite dvoriščnih objektov CKŽ. Prostorska zasnova ohranja poudarjeno prečno, na CKŽ pravokotno usmeritev prostora in obstoječe prečne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico ter ponovno vzpostavi linijske pasove zelenja značilne za zasnovo gradbenih parcel trških hiš. Celotno območje obdelave, razen dela ob knjižnici, je zasnovano z izmenjavo pasov zelenih površin in grajenega. Nova zazidava obsega 6 objektov; knjižnica je umeščena na SZ, trije linijski objekti, ki nadaljujejo smeri obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ so umeščeni na J in JV območja obdelave za stavbni niz CKŽ 16-24, v obliki črke L dozidana Fakulteta za logistiko, dozidana pa je še skupina dvoriščnih objektov stavbe CKŽ 12. Etažnost objektov je do K+P+2.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb, preoblikovanje dvoriščnih objektov CKŽ 6, 8, 12 in porušitev ostalih stavb, za katere je treba podati predlog. Prizidek Fakultete za logistiko ima obliko črke L v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom, ki objekt zaključuje v prekinjen kvadratni kare. Ob knjižnici je odprt prostor trga, ki se preko Hočevarjevega trga navezuje na pomol ob reki. Tretjina mirujočega prometa je na terenu, organiziran je v linijah ob objektih in na večjem parkirišču med Bohoričevo ulico in pobočjem Trške gore. Večina območja je oblikovana s prečnimi zelenimi pasovi, ki se na J območja obdelave izmenjujejo z linijskimi objekti. Med dvoriščnim delom objektov CKŽ in stavbo knjižnice je parkovno območje, ki ustvarja tampon med obstoječo in novo zazidavo. Obstoječe cestno omrežje je ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ je predviden do CKŽ 6, 8, 10. Območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je ohranjeno. Ob Bohoričevi ulici je predviden drevored, ki vzpostavi povezavo med gozdnim pobočjem Trške gore in novimi zelenimi površinami območja obdelave. Etapnost ureditve območja je prikazana kot možnost podkletitve v treh fazah, skladno z izgradnjo nadzemnih delov objektov.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Idejna urbanistična rešitev poudarja varovane prvine naselja: naselbinske strukture, funkcionalne enote kot tudi stavbno tkivo reši na enostaven in berljiv način. Pri tem novo stavbno tkivo postavlja v odmiku do Bohoričeve ceste kot nekakšne podaljške nekdanjih gospodarskih in pomožnih objektov (ob tem poveča njihove vertikalne in horizontalne gabarite). Uspe vzpostaviti linijo Bohoričeve ceste kot glavno komunikacijsko os, s čimer doseže ustrezen dostop pešcev do samostanskega kompleksa. Promet je podrejen in v nivoju rešen skladno z lastnostmi prostora.

Arhitektura
Po kakovostnem urbanističnem nastavku je na obravnavanem prostoru zasnovana prepoznavna oblika z jasnim arhitekturnim sporočilom. S strukturiranostjo volumnov je objekt lepo artikuliran, členjen je z nadstropnimi konzolami. Vendar bi stavba potrebovala bolj odprt prostor. Horizontalna členjenost objekta je primerna za svetel ambient, kjer se ustvarja igra svetlobe in senc, kar pa ni značilnost natečajnega območja. Oblikovanje zunanjosti objekta je izčiščeno, minimalistično ter ustvarja kontrast obstoječi grajeni strukturi historičnega mestnega jedra. Tako urbanistično kakor tudi arhitekturno je lepo prebrana osnovna členjenost stavb starega mestnega jedra. Notranja zasnova je fleksibilna, omogoča prerazporeditve vsebin in tudi uvajanje novih storitev in tehnologij.
Objekt knjižnice je zasnovan v obliki pravokotnika z dvema dodanima krakoma, z vzdolžno ravno stranico usmerjeno proti CKŽ. Omenjeno povzema strukturno logiko objektov ob CKŽ, ki so zasnovani iz osnovnih objektov ob ulici in dvoriščnih delov, ki so nanje pravokotni. Objekt ne sledi liniji Bohoričeve ulice, med obema krakoma na JZ fasadi objekta je proti ulici formiran manjši trg. Etažnost je K+P+1. Volumen je definiran s štirimi zaprtimi kubusi – jedri, ki usmerjajo odprt prostor, ki se razliva skozi stavbo v smeri SZ-JV. V nadstropju ima objekt dve konzolni okenski odprtini, ki komunicirata z okolico – ena označuje vhod na SZ, druga je obrnjena proti naravi na JZ. Volumen objekta je v pritličju prosojen, razen polnega dela dvoran in dela JV fasade. V zgornji etaži je bolj zaprt, odpira se v konzoli nad vhodom in proti Trški gori ter na večini SV in JV fasade. V središču stavbe je večja odprtina v medetažni konstrukciji, ki ustvarja dvoetažni prostor nad katerim je predvidena zasteklitev na strehi.
Vhod v objekt je pozicioniran na severozahodno fasado proti novemu trgu ob Fakulteti za logistiko.
Glavna dostopa do stavbe sta s trga in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je v kleti objekta in na JV ob dostopu v klet. Dozidava objekta je možna na JV.
Ob vhodu v objekt so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa umeščeni na SV kavarna, na SZ dvorana in predavalnica in v središču objekta glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje in glavno stopnišče sta v osrednjem delu s pogledom proti JZ. Pritličje je delno namenjeno oddelku za otroke in mladino na JZ, delno oddelku za odrasle na SV, pravljična soba in čitalnice so združene v enem od krakov. V prvem nadstropju je lociran celoten oddelek za odrasle in domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami. Domoznanski oddelek je umeščen nad vhod ob SZ fasado, posebne zbirke pa v ločen del nad dvorano. Delovni prostori so ob SV fasadi s pogledom na park, ki stavbo ločuje od objektov CKŽ. V kleti so skladišče, servisni prostori in 18 parkirnih mest z dostopom vzporedno z Bohoričevo ulico ob JZ fasadi objekta. Vhod za uslužbence ni ločen od glavnega vhoda, stopnišče zanje je ob evidenci obiska in izposoje, možni sta dve komunikaciji skozi vse etaže. Objekt je postavljen na teren, na parter je navezan ob vhodu s teraso kavarne.
Konstrukcijska zasnova objekta je kombinacija armiranobetonskega skeleta z dvema jedroma in armiranobetonskih sten, v kleti so armiranobetonske obodne stene, temelji so armiranobetonski. Streha je ravna. Polni deli fasade so izvedeni v vidnem deščično opaženem betonu.
Pomanjkljivost elaborata so prostorski prikazi in fasade, ki so zelo parcialni, niso povezani in se jih težko razbere kot enoten poseg.
Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
Dostop do knjižnice je urejen. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa omogoča posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje razvojnim potrebam. Notranja ureditev je smiselna, a posamezne storitve bi morali v etažah nekoliko preurediti (npr. informacijske točke, kataloge, gradivo in prostore v mladinskem oddelku), kar pa prostor omogoča. Elegantna, vabljiva, pooseblja urejenost, varnost raznolikosti.

Plakati

Avtorji:

Miha Derani, abs. arh.
Matjaž Dolenc, univ. dipl. inž. arh.
Mitja Janc, univ. dipl. inž. arh.
Miha Peperko, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Racionalna urbanistična rešitev sledi geometriji prostora ter se navezuje na obstoječe mestno tkivo. Gre za poskus postavitve lamel, ki sledijo členjenosti obstoječe strukture v smeri proti naravnemu robu, pobočju hriba. V zaključku na zahodni strani ustvarja oster rob med grajenim in naravnim, lamele objektov potekajo do roba Bohoričeve ulice, s tem nastanejo ponavljajoči ambienti.
Odnos do stavbne dediščine je primeren, predlog se navezuje na obstoječo parcelacijo, ohranja že obstoječe presledke v obstoječi pozidavi in jih vključuje v nove rešitve, spoštuje hierarhičnost odprtih prostorov v mestnem jedru kakor tudi hierarhičnost prometnic, načrtuje prečne zelene pasove od pobočja hriba do obstoječe pozidave (zeleni otoki med pravokotnimi podaljški objektov).
Vzpostavljena je nova prometna povezava, ki je slabost rešitve (nova Bohoričeva – prestavitev le-te), trasa obstoječe Bohoričeve ni pozidana in jo je zato možno v prvi fazi še uporabljati kot prometnico. Na program knjižnice se promet navezuje funkcionalno, saj je predviden dostop z južne strani, od koder prihajajo glavne komunikacijske poti, pred vhodom pa je načrtovano parkirišče. Manj uspešno je predvidena peš povezava med mestnim trgom in mestnim parkom, ki se neposrečeno konča na samostanskem zidu, varovanem kot spomeniku državnega pomena.
Urbanistična zasnova nadgrajuje obstoječo pozidavo prostora z značilno linijsko parcelacijo meščanskih hiš ob CKŽ. Avtorji so lepo prebrali osnovno členjenost stavb mestnega tkiva. Prostorska zasnova ohranja poudarjeno prečno usmeritev prostora in obstoječe prečne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico ter nadaljuje linijske pasove dvoriščnih delov objektov ob CKŽ. Novi objekti sledijo obstoječi liniji Bohoričeve ulice in oblikujejo obcestno pozidavo v sekvencah zgoščevanja polnih in praznih delov, nova trasa Bohoričeve ulice je umaknjena ob pobočje Trške gore. Nova zazidava obsega osem objektov; knjižnica je umeščena na SZ, šest objektov, ki nadaljujejo smeri obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ, je razporejenih po celotnem območju obdelave, v obliki črke L je dozidana Fakulteta za logistiko. Etažnost objektov je do K+P+2.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb in rušitev vseh ostalih stavb, za katere je treba podati predlog. Prizidek Fakultete za logistiko objekt zaključuje v delno odprt kare, ki zavzema celotno površino do Bohoričeve ulice. Osrednji del območja je oblikovan s pasovi zelenja in tlakovanimi površinami, ki se izmenjujejo z linijskimi objekti. Ob knjižnici je proti dvoriščnemu delu objektov CKŽ park, ki knjižnico ločuje od obstoječe zazidave. Polovica parkirnih mest je na terenu, na mestu obstoječih občinskih parkirišč in ob Bohoričevi ulici, ostala so pod terenom z dostopom z nove Bohoričeve ulice. Obstoječe cestno omrežje je delno ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, Bohoričeva ulica je prestavljena, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ ni predviden. Območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je ohranjeno in nadgrajeno s tribunami in novimi igrišči z izboljšano povezanostjo z mestom zaradi premaknitve Bohoričeve ulice. Etapnost ureditve območja je prikazana kot možnost podkletitve v več fazah, skladno z izgradnjo nadzemnih delov objektov.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Urbanistična zasnova ohranja in poudarja obstoječo naselbinsko strukturo: upošteva parcelacijo, ulično mrežo, delno zazidalni sistem (preveliki horizontalni in vertikalni gabariti novih objektov: pri tem objekta ob Šoferski ulici fizično zapreta prostor proti južnemu delu naselja). Z izrazito, vzdolžno pešpotjo vzpostavlja povezavo med grajenimi in zelenimi površinami ter hkrati omogoča komunikacijo med javnim in zasebnim odprtim prostorom. Prometna rešitev je smiselna, prav tako faza gradnje parkirnih površin.

Arhitektura
Tloris knjižnice je zasnovan v trapezni obliki, na eni strani vzporeden z Bohoričevo ulico, na drugi stani s CKŽ. JZ fasada je v obliki svetlobnih pasov večkrat zalomljena ob Bohoričevi ulici, na JV fasadi je v osrednji tretjini umik oboda v notranjost objekta, kar prekinja dolgo vzdolžno linijo objekta. Proti hribu deluje fasadna linija nekoliko pretrdo. Etažnost objekta je P+1, delno K+P+1, višina nad terenom je 9,00 m. Volumen objekta je v pritličju umaknjen za označitev vhoda na JV fasadi in teraso kavarne na JZ fasadi. Na strehi je diagonalni svetlobnik, ki osvetljuje glavno vzdolžno komunikacijo stavbe.
Vhod v objekt je pozicioniran na jugovzhodno fasado, proti novemu trgu ob objektu, knjižnica ima diagonalno vzdolžno komunikacijo, ki omogoča prehodnost in dodatni vhod tudi na SZ, kjer je manjši trg med Fakulteto za logistiko in knjižnico. Glavna dostopa do stavbe sta z JV trga in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je v kleti objekta in ob novi Bohoričevi ulici na SZ območja obdelave. Dozidava stavbe je možna na SZ.
Ob vhodu v objekt so v J vogalu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa, umeščene kavarna, dvorana, predavalnica in glavne sanitarije. Dvorana in predavalnica sta dvoetažni. Evidenca obiska in izposoje in glavno vertikalno jedro sta umeščena v osrednji del stavbe, ob vzdolžno komunikacijo. Pritličje je delno namenjeno oddelku za otroke in mladino na SZ, delno oddelku za odrasle na JV, časopisna čitalnica je tik ob vhodu. Na JZ delu pritličja se nahaja del delovnih prostorov z vhodom za zaposlene. V 1. nadstropju je lociran preostali del oddelka za odrasle, domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami, ki je umeščen v V vogal stavbe in delovni prostori ob JZ fasadi. V kleti so skladišče in servisni prostori. Vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, delovni prostori so locirani v dve etaži, interna komunikacija povezuje vse etaže. Objekt je postavljen na teren, na parter se navezuje s teraso kavarne na JZ.
Konstrukcijska zasnova objekta je kombiniran armiranobetonski skelet in armiranobetonske stene, v kleti armiranobetonske obodne stene, temelji so armiranobetonski. Streha je ravna, delno zastekljena. Stekleni deli fasade so alu polstrukturna fasada, delno senčena s horizontalnimi aluminijastimi senčili, polni deli fasade so ometani.
Oblikovanje objekta je pod vplivom novega modernizma, vendar je še vedno čutiti ukvarjanje s postmodernimi arhitekturnimi elementi, ki delujejo formalno.
Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora vsebino ločuje, namesto da bi jo povezovala. Notranjost je razgibana, ne pa tudi funkcionalna. Prevelik poudarek je dan izraziti delitvi vsebine. Prilagajanja vsebine v prostoru, ki ga delijo vertikalne poti in sekajoča pot, je oteženo. Neizvirno. Zapolni prostor krajine, ki mu tudi notranja pot ne daje prijaznejše podobe.

Plakati

Avtorji:

multiPlan arhitekti d.o.o., Dvorni trg 1, 1000 Ljubljana
Aleš Žnidaršič u.d.i.a.
Katja Žlajpah u.d.i.a.
Petra Marinšek u.d.i.a.
Vesna Vraničar u.d.i.a.
Mitja Šeško u.d.i.a.

Sodelujoči:

Konstrukcija:
Janko Mele u.d.i.g.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Natečajna rešitev vzpostavlja nov vmesni člen med zelenim robom in mestnim jedrom: fleksibilno osnovo – vzorec kot nosilec identitete urbanega prostora ter umeščanja vsebin. Zazidalna osnova je drobljena, odprta ter prilagodljiva. Oblikovanje ne sloni na obstoječi parcelni delitvi, ampak se skuša s prečno postavitvijo prilagajati vzdolžni legi hriba. Kljub kontrastni postavitvi objektov glede na obstoječo parcelacijo rešitev deluje lahkotno v odnosu do obstoječe pozidave, upošteva merilo stavbnih mas in omogoča preboj zelenih površin v mestno tkivo.
Urbanistična zasnova uvaja nov prostorski red in novo prostorsko identiteto. Ves prostor je enotno oblikovan z urbano matrico, ki se prilagaja kontekstu in značilnostim mikrolokacij, osnovni gradniki mreže so pravokotniki, ki sledijo merilu obstoječe zazidave. Prostorska zasnova poudarja vzdolžno smer, vendar ohranja obstoječe prečne povezave, nova zazidava je oblikovana v treh razgibanih sklopih, ki so umeščeni v parkovno ureditev. Struktura sklopov je sestav multipliciranih enakih gradnikov, zamiki med njimi vzpostavljajo razgibane forme z zalomi in zalivi zelenja, etažnost objektov je do K+P+2.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb, rušitev stavbe za CKŽ 24, preoblikovanje vseh ostalih stavb, za katere je treba podati predlog, dodani so paviljonski prizidki objektom CKŽ 6, 8 in 10, ki dvorišča zapirajo v vzdolžni smeri. Prizidek Fakultete za logistiko objekt zaključuje v obliki črke U in ustvarja odprt prostor ob knjižnici, ki se navezuje na Hočevarjev trg. Večina območja obdelave je parkovno urejena z vzdolžnimi pasovi zelenja, med dvoriščnim delom objektov CKŽ in novimi objekti je predvidena vzdolžna peš povezava, z dvema razširitvama v obliki trgov. Velik del mirujočega prometa je umeščen v kletni etaži, parkiranje na terenu je razporejeno v gručah ob objektih. Obstoječe cestno omrežje je ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ ni predviden. Ohranjeno je območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro. Prikazana je etapna ureditev območja v treh fazah: začetna faza je knjižnica z zunanjo ureditvijo, druga faza vrtec s kulturnim centrom in garažo, pozicioniran za objekti CKŽ 10-14 in končna faza poslovno-stanovanjski objekt z garažo za stavbnim nizom CKŽ 16-24.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Oblikovanje novega objekta knjižnice kot novega stavbnega tkiva je s kulturno-varstvenega stališča sprejemljivo. Z načinom njegove umestitve v prostor je ustrezno rešena tudi ureditev odprtega prostora kot povezava območja univerze, Mencingerjeve hiše in knjižnice. Sicer kvalitetno izdelan elaborat ne upošteva prepoznanih, varovanih lastnosti naselja.

Arhitektura
Kakor je nakazano že v urbanističnem delu, elaborat vzpostavlja nov člen med zelenim robom in mestnim jedrom, saj tako urbanistično kot arhitekturno oblikovanje ne sloni na obstoječi parcelni delitvi, ampak se s prečno postavitvijo prilagaja vzdolžni legi hriba. Zgradba knjižnice je razpoznavna in zlita z okolico starega mestnega jedra. Členjenost stavbe in tudi ostalih objektov je zanimivo odprto zasnovana. Zasnova zunanjosti ustvarja vtis, da gre za zgradbo javnega značaja.
Tloris je organiziran na matričnem sistemu, ki se v parterju nadaljuje čez celotno obravnavano območje. Objekt je sestavljen iz več medsebojno zamaknjenih volumnov, ki soustvarjajo celovit notranji prostor. Dostop je predviden z vzhoda, kar ne omogoča ustrezne komunikacije z uporabniki in glavnimi komunikacijskimi potmi. Tlorisno zasnova zgradbe ustvarja odprt sistem, ki omogoča programsko fleksibilnost po želji investitorja, preglednost pa je zaradi členjenosti notranjega prostora slabša.
Zunanjost objekta je oblikovana enovito, fasade so členjene z vertikalnimi fiksnimi paneli, sistemom ponavljajočih se vertikalnih elementov – usmerjevalcev pogledov. Omenjeno predstavlja oblikovno kvaliteto elaborata, ki bi prišla bolj do izraza v manj senčnem okolju.
Objekt knjižnice je v tlorisnem gabaritu sestavljen iz štirih modularnih pravokotnikov dimenzije 12 x 21 m, z daljšo stranico usmerjeno SZ-JV. Volumni zamikani v sistemu >domino< ustvarjajo zalome, sledijo liniji Bohoričeve ulice. Etažnost objekta je P+1, osrednji del, ki je podkleten in višji za eno etažo dosega etažnost K+P+2. Členjen volumen objekta je na vseh fasadah enotno oblikovan. Dozidava objekta je možna na JV z dodajanjem še enega pravokotnega volumna.
Vhod v objekt je pozicioniran v centralni del, na severovzhodno fasado, glavna dostopa do stavbe sta predvidena s trga ob Fakulteti za logistiko in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je predvideno vzdolžno ob Bohoričevi ulici. Ob vhodu v objekt na JV so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa umeščeni kavarna, dvorana, predavalnica in glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje in interno jedro sta umeščena v osrednji del, na SZ je oddelek za otroke in mladino, na JZ oddelek za odrasle. V 1. nadstropju je zasnova ponovljena, oba oddelka imata lastno vertikalno komunikacijo, na JV je pozicioniran domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami. V 2. nadstropju so delovni prostori, v kleti je skladišče. Zasnova omogoča ločene komunikacije za javnost in uslužbence, vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, pozicioniran na JZ fasado ob Bohoričevo ulico. Interno vertikalno jedro je locirano v središče objekta in povezuje vse etaže. Objekt je dvignjen nad teren, na parter se s teraso kavarne navezuje samo ob vhodu.
Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonski skelet z armiranobetonskimi temelji. Fasada je po celotnem obodu steklena, obdana z vertikalnimi kovinskimi prefabriciranimi elementi, ki služijo kot senčila. Streha objekta je ravna.
Iz mnenja izvedenke za bibliotekarsko stroko:
Modularna gradnja je prijetna za oko, razgibana (še posebej z dodanim nadstropjem), vabi k obisku, tudi zelenega območja, fasada pa predstavlja urejeni svet knjižnice. Ne izstopa z izvirnostjo. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa ni prijazna za posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje prihodnjim potrebam. Dostop do knjižnice ima manjše pomanjkljivosti za ciljne storitve in skupine. Slabša preglednost oz. razporeditev oddelkov zahteva več delavcev.

Plakati

Avtorji:

Primož Hočevar, u.d.i.a.
Boštjan Gabrovšek, u.d.i.a.
Nina Tešanović, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Urbanizem povzema idejo zelenih in grajenih pasov z različnimi zamiki ter denivelacijo Bohoričeve ceste (pod zemljo), ki jih zanimivo oblikuje v celoto. Spretno je odmerjeno območje pozidanega in parternega prostora. Iz rešitve je moč razbrati kvalitetne mestne površine za pešce. Pomanjkljivost rešitve je nerealna in drzna prometna zasnova pod nivojem parterja.
Urbanistična zasnova upošteva obstoječo pozidavo prostora z značilno parcelacijo in oblikovanjem dvoriščnih objektov CKŽ. Prostorska zasnova ohranja poudarjeno prečno usmeritev prostora in obstoječe prečne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico ter delno povzema linijske pasove zelenja značilne oblike parcel trških hiš. Nova zazidava obsega šest objektov; knjižnica je umeščena na SZ, štirje objekti, ki nadaljujejo smeri obstoječih dvoriščnih objektov CKŽ so razporejeni po celotnem območju obdelave, dozidana je Fakulteta za logistiko in del stavb ob CKŽ. Etažnost objektov je do K+P+3.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb in preoblikovanje vseh ostalih stavb, za katere je treba podati predlog, prizidani so dvoriščni deli CKŽ 6, 8, 10, 16, 18, 20, 22, na ta način je ustvarjena enotna podoba dvoriščne fasade. Prizidek Fakultete za logistiko objekt zaključuje v zaprt kare. Večina območja je oblikovana s pasovi zelenja, ki se izmenjujejo z linijskimi objekti, približno polovica območja obdelave je zazidana. Ob knjižnici je proti dvoriščnemu delu objektov CKŽ park, ki knjižnico ločuje od obstoječe zazidave. Vsa parkirna mesta so pod terenom z dostopom s poglobljene Bohoričeve ulice. Obstoječe cestno omrežje je delno ohranjeno, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, od omenjenega križišča do Hočevarjevega trga je Bohoričeva ulica prestavljena pod zemljo, dovoz do dvoriščnih delov stavb ob CKŽ ni predviden. Območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je ohranjeno in nadgrajeno s tribunami in novimi igrišči z direktnim dostopom zaradi ukinitve Bohoričeve ulice na terenu. Etapnost ureditve območja je prikazana kot možnost podkletitve v več fazah, skladno z izgradnjo nadzemnih delov objektov.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Urbanistična zasnova upošteva osnovne značilnosti prostora, ki pa ga močno preseže z novim stavbnim tkivom, ki izstopa iz zazidalnega sistema po višinskih in tlorisnih gabaritih. Velika gostota grajenih struktur prostor deli zgolj glede na parcelacijo.
Prometno ponuja elaborat zanimivo rešitev prometa z izvedbo Bohoričeve ceste pod nivojem. S tem vzpostavi kvaliteten stik z območjem predvidenim za rekreacijo in zelenim zaledjem Trške gore.

Arhitektura
Stavbni volumen je oblikovan po principu odvzemanja in dodajanja stavbnih mas, ki sledi členjenosti mestnega tkiva. Izvirnost zasnove stavbe je predvsem v notranji organizaciji prostorov. Vsaka izmed čitalnic oziroma >delavniških< prostorov ima povezavo z zunanjostjo, kar omogoča nenehno in trdno povezanost z zelenim delom zaledja mesta. Manj primerne so fasade objekta, ki so okorne in pretirano členjene. Njihovo oblikovanje je pretirano raznoliko in vnaša v prostor preveč oblikovnih elementov. Naštete pomanjkljivosti še potencira prostorski prikaz. Projekt ustreza vsebinskim zahtevam Programa za prostorsko oblikovanje Valvasorjeve knjižnice Krško, notranja zasnova je do neke mere fleksibilna, omogoča prerazporeditve vsebin.
Tloris je organiziran v obliki pravokotnika z vzdolžno ravno stranico vzporedno z Bohoričevo ulico. Dva kraka sta usmerjena proti dvoriščnemu delu objektov ob CKŽ in povzemata strukturo stavb, ki so sestavljene iz osnovnega volumna s pravokotnimi kraki. Konzolni del nad vhodom v knjižnico na SZ nadaljuje linijo Mencingerjeve hiše. Etažnost objekta je K+P+1, delno K+P. Volumen je razgiban, v pritličju pravokotnik z dvema krakoma na SV, v nadstropju se tlorisni gabarit razširi v trikotni konzolni del nad vhodom in zmanjša nad krakoma, središčni čitalniški del je označen z nadvišanjem. Ob središčni vzdolžni liniji objekta sta dva zunanja atrija. Vhod v objekt je pozicioniran na severozahodno fasado proti novemu trgu ob Fakulteti za logistiko, glavna dostopa do stavbe sta s trga in ob Mencingerjevi hiši s CKŽ, parkiranje za knjižnico je v kleti objekta. Dozidava je možna na JV.
Ob vhodu v objekt so v delu, ki ga je možno ločiti od ostalega programa, umeščene na SV kavarna, na SZ dvorana in predavalnica ter v središču glavne sanitarije. Evidenca obiska in izposoje na SV fasadi in glavno stopnišče ob zunanjem atriju sta umeščena v osrednji del. Pritličje je delno namenjeno oddelku za otroke in mladino na JV, delno oddelku za odrasle na SV, pravljična soba je umeščena v oddelek za odrasle. Na JZ delu pritličja se nahajajo delovni prostori z vhodom za zaposlene. V prvem nadstropju je lociran del oddelka za odrasle in domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami. Domoznanski oddelek je umeščen ob JZ fasadi, posebne zbirke pa v ločenem delu ob JV fasadi. Razstavni prostor je lociran ob glavno stopnišče in ima izhod na teraso na JZ, ob njem je študijska čitalnica s teraso na SV. V kleti so skladišče, servisni prostori in 48 parkirnih mest z dostopom pravokotno z Bohoričeve ulice. Vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, delovni prostori so locirani v pritličju, možni sta dve komunikaciji skozi vse etaže. Objekt je postavljen na teren, na parter je navezan ob vhodu s teraso kavarne in ob celotni SV fasadi z izhodom na teraso in v park.
Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonski skelet, v kleti armiranobetonske obodne stene, temelji armiranobetonski. Streha je ravna, na pritličnem delu ekstenzivno ozelenjena, drugje nepohodna. Stekleni deli fasade so alu polstrukturna fasada s potiskom, polni deli fasade so prefabricirani armiranobetonski paneli s teksturo.
Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
Dostop do knjižnice urejen. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa omogoča posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje razvojnim potrebam. Notranja ureditev je dobra, a posamezne vsebine v načrtu niso berljive, zato se ne da presoditi, ali prostor ustreza količini gradiva. >Potiskana< fasada ni ne simbolna ne prijetna za oko, agresivno poudarja zgornji del, zato stavba z njo ni vabljiva.

Plakati

Avtorji:

Boštjan Bedene, univ. dipl. inž. arh.
Tadej Bajda, štud. arh.
Aleš Becele, univ. dipl. inž. arh.
Urška Pintarič, univ. dipl. inž. arh.
Rado Bedene, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem
Ideja zasnove mestnega prostora je izpostaviti odnos novega s starim, ohranjati identiteto prostora ter zaključiti odprt kare starega mestnega jedra z novo linijo objektov na zahodnem delu in s tem zaključiti območje kot celoto. Rešitev je inovativna in se kvalitetno manifestira predvsem v ureditvi parterja. V merilu posega je preveč radikalna in premalo upošteva krhko strukturo mestnega jedra, kar onemogoča njeno uresničitev v realnosti, vključno s prometno zasnovo.
Urbanistična zasnova ne sledi obstoječi strukturiranosti prostora, temveč uvaja novo, poudarjeno vzdolžno smer urejanja. Novi objekti so oblikovani v enotno linijo, ki na JZ zaključuje odprte kareje obstoječe zazidave, ves ostali prostor je urejen v obliki urbanega parka z izmenjavo tlakovanih in zelenih površin z drevesi. Bohoričeva ulica je umaknjena ob pobočje Trške gore, kar omogoča ureditev večje neprekinjene javne površine. Prostorska zasnova poudarja vzdolžno smer, vendar ohranja obstoječe prečne povezave, razen spremembe Šoferske ulice v pešpot. Novi objekti so oblikovani v treh linijskih sklopih, ki so umeščeni v parterno ureditev, večina površine pritličja je na stebrih, s tem je zagotovljena prečna prehodnost in lebdeč učinek objektov. Strehe objektov so dvokapne, s slemeni prečno na linije objektov, kar povzema smeri streh dvoriščnih delov objektov ob CKŽ. Etažnost objektov je do K+P+2.
Predvidena je odstranitev vseh za rušitev predvidenih stavb in delov stavb, ohranitev dvoriščnih delov CKŽ 6, 8, 12 in rušitev vseh ostalih stavb, za katere je treba podati predlog. Prizidek Fakultete za logistiko je oblikovan v obliki črke L, del, ki je pravokoten na CKŽ, je pritličen, pravokotni trakt je dvoetažen s prostim pritličjem. Linijski objekt knjižnice zapira dvoriščni del objektov CKŽ 2-12, polovica pritličja je prostega. Poslovno stanovanjski objekt za stavbnim nizom CKŽ 16-22 v pritličju zaključuje kare v obliki črke C, v etažah je objekt linijski. Ves ostali del območja obdelave, ki ni pozidan, je urejena javna površina, oblikovana kot preproga z manjšimi razpršenimi območji zelenja z drevesi med območji tlakovanja. Dvoriščni del objektov ob CKŽ je parkovno urejen, ob JZ fasadi novih objektov je drevored, ki mehča prehod zazidanega dela v parkovni del. Velik del mirujočega prometa je umeščen pod teren, parkiranje na terenu je razporejeno v liniji ob novih objektih. Obstoječe cestno omrežje je delno ohranjeno, trasa Bohoričeve ulice je premaknjena ob pobočje Trške gore, dodana je nova prečna povezava med Bohoričevo ulico in CKŽ ob samostanskem zidu, ukinjen je motorni promet na Šoferski ulici, predviden je dovoz do dvoriščnih delov stavb CKŽ 6, 8, 10, 12. Ohranjeno je območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro, ki je oblikovano kot del urbane površine. Možna je ureditev območja v večih fazah, z gradnjo nadzemnih in podzemnih delov objektov in postopno urejanje urbane površine.
Iz mnenja izvedenke za kulturno dediščino:
Urbanistična rešitev prikazuje celostno rešitev, ki odstopa po vseh spomeniškovarstvenih kriterijih: zelo sodobna rešitev ureditve zunanjega prostora, ki jo je možno umestiti v novejše naselbinske strukture. Lokacija in oblikovanje objekta knjižnice namreč v celoti ločita ulični niz ob CKŽ in ga zapirata z minimalnimi dvorišči.

Arhitektura
Avtorji so z načinom, ki kaže na poznavanje sodobnih arhitekturnih tokov pogumno posegli v mestni rob. Likovno zanimivo, vendar v celoti preveč radikalno. Vzdolžna forma ni v merilu prostora, prav tako ne omogoča optimalne organizacije knjižničnega programa.
Objekt knjižnice je v tlorisnem gabaritu linijski, dimenzij 112,5 x 14,8 m, z etažnostjo P+2, pritličje je delno pozidano, delno na stebrih. Objekt ima dva dvokapna dela ločena s stekleno cezuro, ki označuje vhod. Prečni fasadi sta polni, vzdolžni fasadi predstavljata parafrazo podobe prefabriciranih betonskih nosilcev. Dozidava objekta je možna s pozidavo praznega dela pritličja in delno 2. nadstropja.
Vhod v objekt je pozicioniran v centralni del, s prečno prehodnostjo med SV in JZ fasado, dostopi do stavbe so z javne površine na JZ in ob dvoriščnih delih objektov ob CKŽ, parkiranje za knjižnico je vzdolžno ob objektu in v kleti. Ob vhodu v objekt so na JV, v ločenem delu, umeščene kavarna, dvorana, predavalnica in glavne sanitarije, na SZ delu evidenca obiska in izposoje in glavno jedro ter pravljična soba. V 1. nadstropju so ob SV fasadi locirani delovni prostori, v središču objekta oddelek za otroke in mladino, na SZ oddelek za domoznanstvo in posebne zbirke, na JV del oddelka za odrasle, v središče ob glavno stopnišče je umeščena čitalnica. V 2. nadstropju je umeščen oddelek za odrasle, SZ in JV del sta dvoetažna. V kleti je skladišče in parkirišče. Zasnova omogoča ločene komunikacije za javnost in uslužbence, vhod za uslužbence je ločen od glavnega vhoda, pozicioniran v lastno jedro na SZ, vertikalno jedro locirano v središče objekta povezuje vse etaže. Objekt je dvignjen na stebre, del pritličja se s teraso kavarne navezuje na parter.
Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonski skelet s tremi jedri, v kleti armiranobetonske stene z armiranobetonskimi temelji. Fasada je betonska s potiskom in okni nepravilnih trikotnih in trapezoidnih oblik, ki segajo čez dve etaži. Streha objekta je iz dveh dvokapnih delov z majhnim naklonom, vmesni del je ravna zastekljena površina.
Iz mnenja izvedenke bibliotekarske stroke:
Agresivno posega v prijaznost in domačnost mestnega jedra, stebri še bolj poudarjajo težo stavbe. >Časopis< na fasadi ne prispeva k izvirnosti in vabljivosti. Dostopnost je urejena, problem je lahko le dostopnost bibliobusa in njegova poveza s skladiščem. V načrtu so predstavljene vse vsebine iz knjižničnega programa, zasnova prostora pa ni prijazna za posodabljanje vsebine in njeno prilagajanje prihodnjim potrebam. Linearna stavba ne omogoča preglednega, vabljivega urejanja knjižnične zbirke in storitev, prijaznih komunikacij in neprisiljenega predstavljanja in povezovanja vsebin, zato so tudi posamezne storitve neprimerno razvrščene. Slabša preglednost, razporeditev oddelkov zahteva več delavcev.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 20303

Nenagrajeni: 28117

Nenagrajeni: 94521

Nenagrajeni: 90278

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK