BRV IN KOLESARSKA POT - IRČA VAS

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Ob zaključku javnega natečaj je naročnik Mestna občina Novo mesto izdala tiskano publikacijo.

Predmet projektnega natečaja:
izdelava predloga za gradnjo nove brvi za pešce in kolesarje čez reko Krko pri Irči vasi ter pridobitev izdelovalca projektne in tehnične dokumentacije za izvedbo načrtovanih ureditev. Poleg arhitekturne in konstrukcijske zasnove brvi mora predlog vsebovati tudi rešitve za urejanje brežin reke Krke na natečajnem območju, z ureditvijo okolice obstoječega črpališča, ureditvijo peš in kolesarskih poti, navezavo na prometno omrežje ter potrebno komunalno infrastrukturo.

Portal JN

Naročnik: Mestna občina Novo mesto
Rok oddaje: 12.6.2017
Zaključno poročilo komisije: 11.7.2017
Povezava na Portal JN

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
prof. dr. Aleš Vodopivec, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika:
doc.dr. Tomaž SLAK, univ.dipl.inž.arh.

Člani:
Habič Tomaž, univ.dipl.inž.grad.
dr. Kovačič Iztok, univ.dipl.inž.arh
Jerala Izidor, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Namestnika članov:
mag. Jelka Hudoklin, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Melita Muren, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalec za arhitekturo:
Klemen Vodnik, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
Damjana Zaviršek Hudnik, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenec GI:
prof.dr. Milenko Pržulj

14. 9. 2017

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v četrtek 14.9.2017 ob 18.00 uri v atriju Knjižnice Mirana Jarca, Rozmanova 28, Novo mesto. Razstava bo na ogled vsak delovni dan do 28.9.2017 med 7:00 in 19:00 uro, ob sobotah med 8:00 in 13:00 uro.
Vljudno vabljeni.

Vabilo

Plakati

Avtorji:

Marjan PIPENBAHER, univ. dipl. inž. grad.

Tomaž WEINGERL, univ. dipl. inž. grad.

Aleš FILIPIČ, univ. dipl. inž. grad.

Blaž BUDJA, univ. dipl. inž. arh.

Rok JEREB, univ. dipl. inž. arh.

Dr. Dušan STUPAR, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Nina MAJORANC, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Temeljno vodilo elaborata št. 2 je oblikovati brv kot kar se da zadržan, minimalen poseg v občutljivo naravno okolje območja reke Krke. V tem smislu je most zasnovan brez vmesnih podpor, ki po mnenju avtorjev pomenijo grob poseg v naravno okolje in obenem lahko predstavljajo ovire v času neurij, ko se ob podporah nalaga vejevje in debla podrtih dreves, kar zmanjšuje hidravlični profil in posledično dviguje nivo poplavnih voda. Zato predlagajo obešeno mostno konstrukcijo z vitko, oblikovno izčiščeno in skrajno racionalno konstrukcijo, ki kot tanka linija v blagi krivulji povezuje oba bregova in spominja na naše tradicionalne brvi preko hudournikov in potokov, pa tudi najstarejše mostove nekaterih civilizacij, ki so bili zgrajeni že več stoletij pred našim štetjem. Sodobna tehnologija prednapetih mostnih konstrukcij, ki se je pojavila pred nekaj desetletji z obliko nateznega traku (stress ribbon bridge), s prednapetimi kabli znotraj betonskega prereza, zagotavlja večjo togost in je manj občutljiva na dinamične obtežbe, omogoča pa bistveno večje razpone. V predlaganem projektu je razpon 125 metrov, s konstrukcijo debeline zgolj 42 cm na robu in le 17 cm v srednjem delu, z opornikoma, ki sta na obeh koncih mostu potopljena v brežini in na ta način povsem neopazna. Prednost tovrstnih mostov je poleg minimalnega vpliva na okolje tudi hitrost polmontažne gradnje (z betonskimi prefabriciranimi elementi, ki jih povezuje monolitna plošča). Tovrstna gradnja ne potrebuje gradbenih odrov in opažev. Tudi vzdrževanje je v primerjavi z drugimi konstrukcijskimi sistemi nezahtevno, drsenje na objektu je preprečeno z ustreznim protizdrsnim zaključnim slojem.

Vsekakor je elaborat št. 2 med vsemi natečajnimi projekti najbolj dosleden glede varovanja naravne krajine, obenem pa tudi nivojska umestitev mostu na obstoječ teren je v skladu z razpisnimi pogoji 174.00 m na desnem bregu in 2 metra nižje na levem bregu, z mostno niveleto v krivulji z naklonom od 0 do 6 %, kar omogoča najbolj naraven in zvezen potek povezave obeh bregov, tako za pešce kot kolesarje.

Tudi predlagani ureditveni posegi na desnem obrežju so zadržani, z izjemo previsne razgledne ploščadi ob vstopu na brv in stopnicami iz lesenih pragov – položenimi v brežino, ki po mnenju ocenjevalne komisije preveč izstopajo iz naravnega okolja in so v nasprotju s temeljnimi izhodišči projekta in navedenimi odlikami brvi. Ostale ureditve na spodnjem nivoju, povezovalne poti s počivališči, manjše otroško igrišče in sanacija črpališča, se v skladu s pričakovanji razpisa dobro vključujejo v krajinsko podobo širšega natečajnega območja. Predlagane ureditve ne posegajo v obvodni prostor. Predvidene pešpoti so urejene izven vplivnega območja Krke, z minimalnimi posegi v obstoječ teren in obrežno vegetacijo. Dodano je le avtohtono rastlinje. V območju črpališča je predvidena ozelenitev osrednjega sklopa komunalnega objekta, zatravitev okolja in zasaditev vzhodnega in južnega dela.

Ocenjevalna komisija meni, da elaborat št. 2 na najbolj prepričljiv način odgovarja na temeljna vprašanja razpisa, saj s sodobno mostno konstrukcijo, ki je obenem po svoji zasnovi najbliže arhetipski podobi brvi, na eleganten način premošča reko Krko z minimalnimi posegi v občutljivo naravno okolje. Poleg tega pa tudi optimalna uporabnost brvi in prometnih priključkov tako za kolesarje kot pešce ter enostavnost vzdrževanja mostu, po mnenju ocenjevalne komisije, odtehtajo drznejši konstrukcijski napor in nekoliko višjo ceno izvedbe. Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 2 dodeli prva nagrada.

Plakati

Avtorji:

Marija CARAN, univ. dipl. inž. arh.

Darko DERLINK, univ. dipl. inž. grad.

Anže BRIŠKI, štud. arh.

Nuša GRUDEN, abs. arh.

David ŽALEC, abs. arh.

Sodelujoči:

Srečko VRATUŠA, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Natečajno rešitev odlikuje predlog za brv z elegantno podporno konstrukcijo, ki s svojo vitkostjo kljub vidnim štirim podpornikom v vodi in enem na levem, nižjem bregu (razlivni ravnici) deluje odprto, lahko in vzpostavlja ustrezna razmerja iz vseh pogledov na novo brv: tako iz nivoja prekladne konstrukcije brvi, kot izpod brvi in tudi iz plovil na vodi. Ocenjevalna komisija ocenjuje kot pozitivno idejo, da se spodnji rob prekladne konstrukcije v obliki dveh vzdolžnih lepljenih nosilcev spusti pod nivo pohodne konstrukcije, kar omogoča, da se odprejo pogledi po reki Krki in naravni krajini. Za ustrezno varnost je dodana kovinska mrežasta ograja, ki omogoča poglede na reko tudi otrokom ter brv definira bolj kot ploščad in manj kot koridor. Brv izkazuje tudi relativno berljivo odslikavo koncepta obstoječe nizke brvi na Loki, kar območje Portovala izrazno poenoti. Zaradi – od vseh natečajnih rešitev – najgosteje podprte konstrukcije, so čim bolj vitki elementi podporne konstrukcije nujni, vendar pa štirje stebri v rečni strugi zahtevajo med samo gradnjo konkreten poseg v reko Krko s štirimi plavajočimi gradbišči (platoji), kar predlog uvršča med zahtevnejše glede načina oz. vrste gradnje.

Brv je poravnana v vodoravno niveleto na koti +174 m n.m., kar pomeni, da je na levem bregu potreben nasip v višini 2m. Zakrivanje opornikov na obeh bregovih z armirano zemljino komisija ocenjuje kot nepotrebno. Lahko bi ostali betonski in ozelenjeni. Brv je kot konstrukcijska rešitev enostavna v konceptu in tehnološko nezahtevna. Gre za Izvedbo s petimi podpornimi armiranobetonskimi stebri vpetimi v pilote. Krajna opornika sta izvedena s tehnologijo armirane zemljine in plitvo temeljena. Prekladna in pohodna konstrukcija sta leseni. Tvorijo ju prosto ležeči glavni vzdolžni nosilci razpona 20 m, med katerimi je sistem prečnikov in sekundarnih vzdolžnih gred. V spodnji ravnini prekladne konstrukcije je predvidena izvedba horizontalnega zavetrovanja z nateznimi diagonalami. Z vidika kontrole in vzdrževanja je moteča obloga glavnih vzdolžnih nosilcev, saj ovira tako pregled stanja nosilcev in spojev kot tudi otežuje vzdrževanje in morebitno sanacijo.

Ureditev na desnem bregu brvi pozicionira kolesarsko brv ob cesto in na severni del ploščadi. Ob tem vstopno ploščad omeji na trikotno območje znotraj kolesarske steze, saj je na severni strani predvidena samo ozelenitev in zasaditev drevja. Ureditve na spodnjem nivoju so nekoliko pretirane. Komisija ocenjuje idejo o enostavnih lesenih elementih, ki izhajajo iz območja samega z uporabo posekanega drevja z gradbišča za brv kot zanimivo in enostavno za izvedbo brez večjih vplivov na okolje, vendar pa mestoma (npr. ob Krki) preveč poenostavljen pristop. , Ker je v zaledju območja soseska, je predlog postavitve otroških igral ustrezen, vendar se zdi nekoliko predimenzioniran.

Natečajna rešitev je elegantna, enostavna in zadržana. Zasnova brvi tenkočutno nagovarja naravno okolje na stiku z urbanim prostorom. Konstrukcijsko gre za enostavno in tehnološko nezahtevno rešitev, ki nadaljuje koncept sodobno oblikovanih brvi na območju Novega mesta in ga kakovostno nadgradi. Oblikovanje delno masivne delno transparentne ograje omogoča občutek varnosti in hkrati vsem uporabnikom odpira poglede na Krko in obvodni prostor. Predlog odlikujeta tudi primerna ureditev vstopne ploščadi in pester program na obrežju Krke. Ocenjevalna komisija je tako na osnovi navedenih ugotovitev predlogu prisodila 2. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Vesna SKUBIC, abs. arh.

Matic ŠKARABOT, abs. arh.

Aleš ŽMAVC, abs. arh.

Gregor PLANINŠEK, univ. dipl. inž. grad.

Alojz ROVAN, univ. dipl. inž. grad.

Denis ROVAN, mag. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Zasnova brvi izhaja iz zamisli o povezovanju krošenj dreves na levem in desnem bregu Krke. Zato so avtorji v oblikovno zasnovo mostne konstrukcije vključili motiv dreves: podpore kot niz tankih debel in na njih ležeča rahlo usločena poteza mostu, ki na obeh bregovih prehaja v krošnje in se nevsiljivo vključuje v krajino obvodnega prostora Krke. Most ima štiri vitke vmesne podpore, od tega tri v reki, razmeščene tako, da most ne vpliva na plovbni režim. Podpore so montažne, jeklene, zasnovane kot V podpore, razvejane nad koto visokih voda, vpete v temeljno gredo, zabetonirano nad pilotoma. Prekladna konstrukcija je lesena, glavni vzdolžni nosilci razpona 25,00 m se na montaži na poziciji preklopov povežejo za vzpostavitev kontinuirnosti. Med vzdolžniki je izveden sistem prečnikov in sekundarnih vzdolžnih gred, na katere se pritrdijo lesene mostnice. Zasnova objekta je statično korektna, v elaboratu je dokazana konstrukcijska ustreznost zasnove. Krajna opornika sta zelo racionalna in funkcionalna. Prednost te rešitve je tudi montažna vgradnja podpor, ki omogoča razmeroma veliko hitrost izvajanja gradnje. Vendar pa je glede na pozicijo nad podporo in ekscentričnost obeh vzdolžnikov z vidika izvedbe nekoliko vprašljiva montažna »monolitizacija«, saj je ta izvedena na območju velikih negativnih momentov, zaradi ekscentričnosti bodo v stiku sekundarni statični vplivi, kontinuirnost pa bo brez vmesnega podpiranja v času gradnje dosežena le za prometno obtežbo in lastno težo krova. Za zagotovitev robustnosti bi bilo smiselno jeklene vmesne podpore po montaži zapolniti z betonom. Most je horizontalen, z isto višinsko koto na obeh bregovih; na levem bregu je potrebno zgolj manjše nadvišanje gozdne poti. Z zamikanjem posameznih polj v konstrukciji je ustvarjena zanimiva tlorisna členjenost prostora mostu, ki omogoča namestitev naslonjal oziroma elementov za sedenje. Rahlo usločena linija pohodne površine mostu, ki celotni zasnovi brvi daje zanimivo podobo in nekoliko lahkotnejši videz, zaradi višinske razlike – dviga in spusta nad reko – nudi dinamičen sprehod in zanimive razglede. Ob tem pa ni najbolj uspešno zasnovana ograja, ki je pravzaprav nosilni element mostne konstrukcije (lepljeni nosilci) in je zato polna. Ob zahtevani varnostni višini 120 cm je videti masivna, ustvarja vtis kanala oz. korita nad vodo in dokaj omejuje razglede na privlačno naravno okolje.

Rešitev vključuje posebne ureditve ob obeh vstopih na most in je na levem bregu zelo zadržana, zgolj s klopmi in nizkimi svetilkami. Na desnem bregu je vstopni del oblikovan kot trg s klopmi za posedanje, ki služi tudi za upočasnitev prometa in kot razgledišče. Zaradi lege na izteku klančine, ki se spusti s ceste, je trg nekoliko poglobljen in oblikovan kot zanimiv ambient, primerno oddeljen od cestnega prostora.

Rešitev dobro izkoristi obstoječe dostope do obrežja Krke, tako da ne posega v brežino pod cesto, in ob tem tudi pozorno uredi območje bližnje čolnarne, ki sicer ni predmet natečajne naloge. Pot pod mostom je opremljena s klopmi, predvidene so zadržane zasaditve. Nasprotno je ureditev počivališča – nabrežnega trga pod mostom in rekreacijskih površin, nekakšne plaže pri črpališču, dokaj obsežna. Vključuje krožno oblikovane betonske prefabrikate, zato v smislu gradbenih posegov in tudi oblikovanja predvideva temeljito preoblikovanje sicer naravno ohranjene obrežne ravnice. Predvsem ureditev linijskega pomola in večjih ploščadi na sami brežini Krke predstavlja obsežen poseg v najobčutljivejši del obvodnega prostora.

Elaborat odlikuje inovativna zasnova brvi z izjemno vitkimi podporami, na katerih skorajda lebdi rahlo usločena linija mostu, ki je v nasprotju s podporami precej robustna, kar ustvarja zanimiv kontrast. Poleg tega domiselno zasnovana konstrukcija mostu z igro zamikov omogoča zanimivo dinamiko zožitev in razširitev mostu in s tem prinaša svež pristop. Zato je ocenjevalna komisija temu predlogu prisodila 3. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Prof. Jurij KOBE, univ. dipl. inž. arh.

Nataša BLAŽKO, univ. dipl. inž. arh.

Maja KOVAČIČ, univ. dipl. inž. arh.

Tanja PAULIN, univ. dipl. inž. arh.

Peter PLANTAN, univ. dipl. inž. arh.

Urša PODLIPNIK, univ. dipl. inž. arh.

Ina RADŠEL, mag. inž. arh.

Dr. Bruno DUJIČ, univ. dipl. inž. grad.

Jure JANČAR, univ. dipl. inž. grad.

Marko KOLENAC, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev s konstrukcijo brvi v tradicionalnem materialu -lesu in zasnovi značilnih lesenih mostov na Krki, premošča reko Krko s tremi stebri nad gladino reke in enim na levem bregu, ki ju z brega objameta konzolna betonska nosilca, ki predstavljata vhod na brv. Brv je na obeh bregovih poravnana na koto 174 m n.v.

Na desnem bregu je vhod zasnovan skupaj z razgledno ploščadjo, kjer je stik lesene mostne konstrukcije z grajenim poudarjen s parapetnim zidcem razgledne ploščadi, ki sledi poteku asfaltirane peš in kolesarske poti.

Nosilna konstrukcija brvi je izvedena iz lepljenih lesenih nosilcev. Dva primarna vzporedna lesena nosilca hkrati prevzameta funkcijo nosilne konstrukcije in varovalne ograje. Obremenitve se preko glavnih nosilcev nad reko prenašajo v poševne lesene stene pritrjene na betonske stebre.

Zasnova sledi pričakovanim, značilnim premostitvam reke Krke, s postavitvijo stebrov, primarnima vzporednima lesenima nosilcema konstrukcije in uporabo poševnih lesenih nosilcev, pritrjenih na betonske stebre, pa v občutljiv prostor premišljeno vnaša likovno slikovitost.

Ker brv z ročicami nad gladino reke z brega objameta konzolna betonska nosilca, njun stik pa je z umestitvijo vhodnega dela in razgledne ploščati, ki ju z asfaltirano peš in kolesarsko potjo povezuje parapetni zidec, zasnova uspešno poudarja simbolni prehod s trdnih tal v zračni prostor nad reko.

Rešitev varovalne ograja, ki se na višini 120 cm zaključuje s široko polico, daje uporabnikom občutek varnosti tudi v »zračnem prostoru« nad reko. Prostor brvi je tudi zaradi uporabe macesnovih protizdrsno obdelanih plohov in v ograjo integrirane razsvetljave za uporabnike prijazen.

Razgledna ploščad je zasenčena z drevesi, tlakovana s pranimi ploščami, opremljena s klopjo, košem za odpadke in stojali za kolesa. Ob ploščadi je sestop proti poti ob Krki po skromno urejeni pešpoti, ki jo spremljajo prostori za počitek. Sestopna pot vodi do obrežne sprehajalne poti, ki se oblikuje tudi izven območja obdelave. Pesek od zatravljene površine omejuje kovinsko ločilo. Predvidena je postavitev klopi.

Črpališče – čistilna naprava se ogradi z ozelenjeno mrežno ograjo. Višja ozelenitev je predvidena tudi ob predvidenem trgovskem objektu. Na levem bregu se zaradi omejenega območja posegov oblikovanje zadrži na načela oblikovanja na ožjem delu desnega brega.

Urbana oprema oblikovno uspešno sledi konceptu celote. Klopi, v neposredni okolici brvi, so enostavne in masivne. Izbor materialov je primeren celotni krajinski ureditvi. Na ograji ploščadi je predvidena informativna tabla. Nasploh je rešitev ureditev na bregovih premišljena, po zasnovi pa dovolj zadržana, da v izjemen prostor ne vnaša nepotrebnih poudarkov.

Natečajna rešitev zelo dosledno sledi konceptu tradicionalnega mostu na reki Krki. Ureditev na desnem bregu, rešitev vhodnega dela z razgledno ploščadjo in rešitev ograje, ki ne omejuje razgledov, a hkrati daje občutek varnosti so med najbolj uspešnimi. Bi pa bila bistveno bolj prepričljiva, če bi bila konstrukcija prečiščena z vidika dimenzioniranja nosilnih elementov, ki s prečne strani delujejo vitko in lahkotno, z vzdolžne pa preveč masivno, skoraj togo. K temu prispeva tudi raba poševnih lesenih sten – elementov, ki prispevajo k vtisu stabilnosti same po sebi, konstrukcijsko pa bodo stabilni šele, ko bodo povezani z ostalimi elementi v celoto. Z vidika uporabnikov je nekoliko moteča tudi uporaba vzdolžnih lesenih plohov na pohodni površini, z vidika vzdrževanja pa raba lepljenih sten.

Zaradi navedenih kvalitet je ocenjevalna komisija elaboratu prisodila zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Borut SIMIČ, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Edo ŠTOK, univ. dipl. inž. grad.
Neap d.o.o.
Konstat biro, d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Natečajno rešitev brvi definirajo armirano betonske podpore na bregovih reke z izrazitim portalnim nosilcem na desnem bregu. V osnovi gre za visečo konstrukcijo, ki je izvedena brez vmesnih podpor v strugi, v glavnem razponu cca. 100m in kot taka ne vpliva na plovbni režim, kar je tudi s stališča vpliva na okolje in posegov v strugo pohvalno. Koncept viseče brvi izvira iz odnosa do sorodnih tipologij peš mostov preko sotesk in občutljivih naravnih habitatov, povezava bregov pa je razumljena kot specifična varstvena naloga. Zasnova brvi ne predstavlja vizualne bariere, kar pa po mnenju ocenjevalne komisije ni moč trditi za portalni vertikalni nosilec, ki nedvomno vpliva na podobo krajine.

Prekladna konstrukcija je jeklena montažna, nanjo se zabetonira tlačna armiranobetonska plošča. Oporniki so armiranobetonski, liti na mestu in globoko temeljeni preko uvrtanih pilotov v raščeno apnenčno osnovo. V okviru gradnje posegi v strugo niso predvideni.

Konstrukcija je zaradi svoje vitkosti občutljiva na vzbujanje in relativno podajna. Na glavne nosilne kable je obešena prekladna konstrukcija, ki je po zasnovi prostorska. Tvori jo trikotna prostorska jeklena osnova, ki v sodelovanju s tlačno armiranobetonsko ploščo lahko zagotavlja primerno togost. Ne glede na to je lahko za dimenzioniranje tovrstnih konstrukcij merodajna kontrola divergence in frfotanja, ki pa tako kot nihanje v prečni smeri v elaboratu ni prikazana. Vsekakor bi bilo potrebno v nadaljnji fazi projekta posebno pozornost posvetiti preverbi dinamičnega obnašanja oziroma nihanja ter predvideti morebitne rezervne ukrepe, v kolikor se med uporabo pojavijo težave, ki bi omejevale uporabnost.

Z vidika vzdrževanja je potrebno izpostaviti specifičnost vzdrževanja glavnih in obešalnih vrvi. Vzdrževanje prekladne konstrukcije je relativno enostavno. Drsenje na objektu je preprečeno z ustreznim protizdrsnim zaključnim slojem, posebnost pa je tudi ogrevanje talne ploskve brvi, napajane preko fotocelic na črpališču.

Peš in kolesarska pot brvi in vhoda pred brvjo je načrtovana po predlogi. Vse višinske razlike so premoščene s klančinami za kolesarje ali stopnicami za pešce. Pred nosilnim portalom je parterno urejeno primostje. Primostje pri vstopu na most je nekoliko razširjeno in opremljeno s sedežnimi površinami in kaskadami ter klančinami za premostitev manjših višinskih razlik. Na gozdni strani je razširitev manjša in preprostejša, kar je skladno z usmeritvami. Urbana oprema ni posebej razdelana, predpostavlja pa koncept večfunkcionalnosti. Robniki in nižji oporni zidovi so klopi, v njih so vgrajeni smetnjaki in podobno. Območje črpališča je omejeno z mejnimi zidovi, ki se nasujejo do vrha in zatravijo, tako, da se prekine vizualni odnos. Na južni strani se izvede betonska stena porasla z divjo trto. Vmesni prostor med ureditvami ob cesti se zatravi in obdeluje kot travnik, ki se proti Krki preoblikuje v obrežni prostor. Z ostalo ureditvijo se projekt ne ukvarja.

Natečajna rešitev predstavlja konceptno dodelano in razmeroma enostavno izvedljivo rešitev brvi ter primerno ureditev območja. Konstrukcijsko gre za premišljeno rešitev, ki je izvedena brez vmesnih podpor v strugi, kar je pohvalno, pri ureditvi obravnavanega prostora pa bi bilo potrebno več pozornosti posvetiti dodelavi urbane opreme oz. dopolniti sicer zanimiv konceptni nivo s konkretnejšimi rešitvami ureditev na obrežju. Ocenjevalna komisija je tako na osnovi navedenih ugotovitev predlogu prisodila znižano priznanje.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

BRV IN KOLESARSKA POT - IRČA VAS

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

1. nagrada 73182, delovna šifra: 02

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada 21283, delovna šifra: 01

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

3. nagrada 11235, delovna šifra: 08

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Zvišano priznanje: 12617, delovna šifra: 05

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Znižano priznanje: 10101, delovna šifra: 03

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 80808_3

Nenagrajeni: 35186_10

Nenagrajeni: 25189_11

Nenagrajeni: 74961_09

Nenagrajeni: 17600_07

Nenagrajeni: 19191_12

Nenagrajeni: 90001_06

Nenagrajeni: 71026_04

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 80808_3

Nenagrajeni: 35186_10

Nenagrajeni: 25189_11

Nenagrajeni: 74961_09

Nenagrajeni: 17600_07

Nenagrajeni: 19191_12

Nenagrajeni: 90001_06

Nenagrajeni: 71026_04

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK