Osnovna šola na Bonifiki v Kopru

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, državni, anonimni enostopenjski projektni natečaj za pridobitev arhitekturne rešitve za novo mestno šolo na Bonifiki v Kopru

Naročnik: Mestna občina Koper
Rok oddaje: 6.4.2004 14:08:19
Zaključno poročilo komisije: 25.10.2004 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik:
Darko GRAD, univ. dipl. inž. prav., MOK

namestnik predsednika:
Viljan TONČIČ, univ. dipl. inž. gradb., MOK

člana žirije za naročnika:
Anton BALOH, prof. ravnatelj OŠ Anton Ukmar Koper
Gorazd KOBAL, univ. dipl. inž. arh.

člana žirije za ZAPS:
Dare LEČNIK, univ.dipl. inž. arh.
Miha KAJZELJ, univ. dipl. inž. arh.
Rok BENDA, univ. dipl. inž. arh.

namestnika:
Artur MLINAR, univ. dipl. inž. arh. MOK
Rado PRODAN, univ. dipl. inž. arh., DAO

poročevalki:
Bojana STROJ NUČIČ, univ. dipl. inž. arh.
Urša VRHUNC, univ. dipl. inž. arh.

skrbnica:
Marjetica GARZAROLLI, univ. dipl. inž. arh.

Avtorji:

ŠTEFAN ŠČEK, u.d.i.a.
GORAN ĐURIČIĆ, u.d.i.a.
ZORAN ĐURIČIĆ, u.d.i.a. mag.
BORUT BEZJAK, u.d.i.a.
SONJA MICULINIĆ, u.d.i.a.
PRIMOŽ SLANIČ, u.d.i.a.
JERKO GLUŠČEVIĆ, u.d.i.a.
IVO ABRAM, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Sodelavci:
ANA CANKAR, abs.arh.
DAVID HOSTA, abs.arh.
TINA PRAPROTNIK, arh.
BARBARA KOVAČ-MYINT, u.d.i.a.
DRAGICA DAMJANIĆ-RADIČ, u.d.i.a.

Izvedenci:
BOJAN ANDRIČ, u.d.i.l.
MATJAŽ MOŠKRIČ, u.d.i.s.
VIKTOR DRAŠLER, u.d.i.e.
GREGOR DOJER, u.d.i.a

Plakat:

plakati

Insert iz poročila komisije

Prvonagrajena rešitev ima največ primerjalnih prednosti. Odmik od ceste, pretežno severno orientacijo razredov, jasno strukturo, v zasnovi dobre povezave, zanimivo in pestro krajinsko zasnovo. Dobra rešitev 1. triade. Navezava na arhitekturo obstoječe Mihevčeve šole je po mnenju žirije kvaliteta. Pomanjkljivosti: preozki hodniki, zapiranja ključnih osi in povezav z neprimernimi programi, slab dostop iz garderob telovadnice na zunanja igrišča.

Priporočila za nadaljno dodelavo:
Elaborat ponuja nekatere dobre nastavke, ki pa jih ne izpelje dosledno. Pri tem gre za povezavo javnih prostorov šole (avla, jedilnica, telovadnica) do zunanjih prostorov (šolsko dvorišče, igrišče). Odpraviti je potrebno zlasti naslednje funkcionalne in prostorske zadrege: ožina pred izdajnim pultom kuhinje, nad stopniščem avle/avditorijem pred knjižnico in dislociranost zbornice 1. triade, preozki hodniki, dostop iz telovadnice do igrišča. Povezava med glavno avlo in dvoriščem naj ne bo izključno skozi garderobe. Spremeniti lokacijo instalacijskega bloka nad avlo in zamenjati kuhinjo ter jedilnico.

Avtorji:

MOJCA LENART, u.d.i.a.
ALENKA GOLOB, u.d.i.a. arch.
PIER PAOLO BARONE
MATIC LAŠIČ, štud.arh.

Sodelujoči:

Sodelavci:
ANDREJA BAŠKOVČ, d.i.kr.
NEVENKA ŠKRABE, d.i.str.
TOMI KRIŽAJ, d.i.el.
JANA PRIBAKOVIČ, d.i.gr

Izvedenci:
SAŠA GALONJA, u.d.i.a. ( akustika )
DOMEN ŠEGA, abs.kr.arh. ( krajinska arhitektura )

Insert iz poročila komisije

Kvaliteta projekta je v jasnosti zasnove, povezavi z igrišči, preglednosti.

Kot pomanjkljivosti so ocenjeni bližina ceste, prometna rešitev pred vhodom, delna orientacija razredov proti jugu, centralna postavitev jedilnice v pritličju in postavitev garderob v nadstropju, knjižnica v sredini objekta in dostop v telovadnico s čelne strani.

Nova, nekoliko nerodna rešitev vhoda v prvo triado, zmanjšuje preglednost glavnega hola v objektu in ustvarja več problemov po percepcijski plati kot jih po funkcionalni rešuje.

Drugouvrščena rešitev v drugem krogu ni uspela izboljšati rešitev iz prvega kroga, prej obratno. To velja zlasti za fasade, popravljene na sugestijo prve žirije, ki bistveno poslabšajo arhitekturno kvaliteto zasnovanega objekta.

Avtorji:

MIKA CIMOLINI, u.d.i.a.March (BI)
IGOR KEBEL, u.d.i.a.March (BI)
TOMAŽ PIPAN, abs.arh.
ANDREJA ZAPUŠEK, u.d.i.k.a.
DAMJAN ČERNE, u.d.i.k.a.

Sodelujoči:

Sodelavci:
FLAVIO CODDOU, u.d.i.a

Izvedenci:
HUGO MULDER, Arup b.v. ( konstrukcije )
HANS WISKERKE, Arup b.v. ( instalacije in akustika )

Plakat:

plakati

Insert iz poročila komisije

Objekt je zasnovan kot mestna palača, ne deluje pa kot šolski objekt.

Ima kompaktno centralno zasnovo, kar je načeloma dobro, saj so poti znotraj objekta krajše. Introvertiranost bi sicer zahtevala drugačne, programsko, oblikovno in dimenzijsko kvalitetnejše atrije.

Koncept zbuja številne funkcionalne pomisleke: slaba povezanost šolskih prostorov z zunanjimi prostori, funkcionalne zadrege s komunikacijami in orientacijo, pomanjkljivosti v prostorski zasnovi ter predvsem obremenjenost rešitve s zunanjo podobo, namesto z razvojem jasne prostorske sheme.

Poizkus navezovanja na zasnovo obstoječe Miheličeve šole je očiten, ne pa tudi uspešen – rampa v atriju, ki vodi v nadstropje npr. ne služi kot glavni, ampak samo kot pomožni vhod v šolo- glavni dostop ostaja spodaj preko garderob. Izražen je tudi problem hrupa pri učilnicah, obrnjenih navznoter proti večnamenskemu prostoru.

Predimenzioniranost volumna telovadnice, ter splošna neusklajenost formalnega oblikovnega pristopa s tlorisnimi zasnovami telovadnice je očitna.

Avtorji:

ŠTEFAN ŠČEK, u.d.i.a.
GORAN ĐURIČIĆ, u.d.i.a.
ZORAN ĐURIČIĆ, u.d.i.a. mag.
BORUT BEZJAK, u.d.i.a.
SONJA MICULINIĆ, u.d.i.a.
PRIMOŽ SLANIČ, u.d.i.a.
JERKO GLUŠČEVIĆ, u.d.i.a.
VO ABRAM, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Sodelavci:
ANA CANKAR, abs.arh.
DAVID HOSTA, abs.arh.
TINA PRAPROTNIK, arh.
BARBARA KOVAČ-MYINT, u.d.i.a.
DRAGICA DAMJANIĆ-RADIČ, u.d.i.a.

Izvedenci:
BOJAN ANDRIČ, u.d.i.l.
MATJAŽ MOŠKRIČ, u.d.i.s.
VIKTOR DRAŠLER, u.d.i.e.
GREGOR DOJER, u.d.i.a

Insert iz poročila komisije

Elaborat spada v skupino elaboratov, v katerem so posamezne vsebine šole razpršili po terenu v obliki “glavnika”. Povezovalni element med kraki predstavlja osrednji prostor, ki se z zeleno cezuro ločuje od večjega kubusa večnamenske dvorane. Je eden redkih, ki je s prostori usmerjen na sever in jug in tudi edini, ki ima večino učilnic usmerjenih proti severu. Prva triada je usmerjena proti jugu s tem, da prostore na južni strani zapira in jih odpira proti zahodu, proti atrijem. Inteligentna zasnova orientiranosti učilnic je poleg želje po izražanju “hommage-a” prvotnemu projektantu obstoječe šole tudi osnovni motiv oblikovanja celotnega kompleksa objektov šole.

Urbanistična zasnova
Zasnova projekta temelji na členjeni arhitekturi, ki ustvarja z različnimi kubusi kvalitetne zunanje in notranje ambiente. Dvorana je precej izpostavljena in dostopna iz vseh strani, druge vsebine pa so razporejene po lamelah, ki potekajo v glavnem vzporedno z osjo Ceste Zore Perello Godina. Gabariti objekta so nevsiljivi in v največji možni meri upoštevajo občutljivost širšega prostora dane lokacije. Projekt ustvarja prostor med Cesto Zore Perello Godina in objektom, s tem pridobi relativno odmaknjenost učilnic od hrupa s ceste, ter zelo potreben prostor pred samo šolo. Dostopi učencev do glavnega vhoda v šolo so v največji možni meri nemoteni, v projektu je upoštevana tudi opcija dostave šolarjev z motornimi vozili in dostopom pod nadstreškom do vhoda. Pot od nadhoda, po stopnišču naprej do samega vhoda v šolo ni prekinjena z dostopno ulico za motorna vozila. Namestitev nadhoda za pešce do vogala dvorane odpira dodatno možnost uporabe nadhoda tudi za potrebe sosednje večnamenske dvorane.

Arhitekturna in funkcionalna zasnova
Kvaliteto elaborata predstavljajo vsebine vmeščene v prostor na način, ki v največji možni meri upošteva šolski proces, smeri komunikacij pa so enostavne in berljive. V projektu so tudi upoštevani pretežno vsi pogoji, ki jih je postavil razpisovalec glede vsebine in lokacije. Posebej je dobra rešitev orientacije večine učilnic proti severu, ter prve triade proti jugozahodu, kjer so predvideni tudi izhodi v atrije. Zanimivi so manjši prostori (loggie) ob južnih fasadah, ki omogočajo individualnejše delo z učenci. Vrsta lokalov ob zahodni fasadi dvorane je dobrodošla rešitev. Notranje komunikacijsko osrčje, kot ga imenujejo avtorji, je dvovišinski hall, ki ni samo notranji prometni prostor, temveč predstavlja s svojo zasnovo površino za različne obšolske dejavnosti in prireditve. Dobra je postavitev kuhinje in jedilnice, saj sta hkrati dostopni iz halla, obenem pa tudi ločeni na način, da se dišave iz kuhinje ne širijo po celotni šoli. Avtorji želijo z arhitekturo nove šole ohraniti spomin na dosedanje šolsko poslopje. Komisija deli enotno mnenje, da je ravno zaradi tega predlagano oblikovanje slabša plat sicer tega zelo kvalitetnega elaborata, ter da je vstrajanje na enakih ali zelo podobnih oblikovnih izhodiščih, kot jih je imel arhitekt Mihevc, za današnji čas nekoliko premalo. V danem kontekstu je vsekakor možno arhitekturo šole še bolj približati igrivemu karakterju bodočih uporabnikov, ter jo oblikovati bolj spodbudno sodobneje in bolj sveže. Ravno tako je vprašljivo oblikovanje monumentalnega in predimenzioniranega vhoda v večnamensko dvorano, ter oblika mostička preko ceste.

Zunanja ureditev in krajinska rešitev
Pred objektom šole je predviden večji trg in submediteranski gaj, v nadaljevanju pokrit z prvo lamelo učilnic in se nadaljuje v šolsko dvorišče do druge lamele učilnic, na koti nasutega terena. Kvaliteta ureditve je v tem, da nadaljuje zelene površine iz južno vzhodnega dela območja prav do Ceste Zore Perello Godina in jih tam spoji z tlakovanimi površinami pred šolskim poslopjem. Južni del zunanje ureditve ob traktu prve triade v pritličju je preskromen. Zaželjeno bi bilo več zelenja ob atrijih in manjša višinska razlika med atriji in zunanjim delom ureditve.

Zaključek in napotki komisije avtorjem in naročniku za nadaljnje delo
Elaborat je nagrajen in predlagan za izvedbo zaradi nesporno najvišje kvalitete v funkcionalni zasnovi in kvalitete pri ustvarjanju notranjih in zunanjih ambientov. Od vseh elaboratov je v največji možni meri upošteval podane razpisne pogoje in hkrati občutljivost same lokacije. Zaradi tega predstavlja tudi najboljšo osnovo za izdelavo projektne dokumentacije bodočega šolskega kompleksa na Bonifiki. Komisija predlaga avtorjem pri nadaljnjem delu v preveritev naslednje slabše ocenjene elemente elaborata : ˇ Stopnišče pred dvorano je predimenzionirano in premonumentalno, hkrati pa ideja ponuja možnosti oblikovanja dodatnih zunanjih zelenih površin. ˇ Preučiti bi bilo dobro možnost selitve nadhoda bolj proti vzhodu zaradi neprimerne lokacije stopnišča na drugi strani. Komisija predlaga celo uporabo rešitve mostu in povezav iz drugo nagrajenega elaborata na ta način, da se projekt nadhoda izdvoji in poveri v izdelavo avtorjem drugo nagrajenega elaborata, oba izdelovalca projektov pa morata poskrbeti za koordinacijo rešitev. ˇ Preveriti je potrebno način izpeljave južnega dela zunanje ureditve ob traktu prve triade v pritličju potrebna je povezava z raščenim terenom. Verjetno je možno premakniti kompletno stavbno maso šole bolj proti severu in s tem pridobiti kakšen meter zunanje urediteve na južnem delu. ˇ Preučiti bi bilo dobro tudi možnost razširitve dvovišinskega osrednjega prostora na tri višine ˇ Prostor med dvoranami oblikovati tako, da ne bo samo uporabljen za dovoze v garaže in servisno dvorišče, temveč naj bo to ploščad za pešce, ki povezuje cesto z zalednim programom obeh dvoran. ˇ Še enkrat preveriti garažo v kleti, kjer so zagate predvsem v širini dostopnih poti in v delu, kjer je predvideno parkiranje dveh vozil med stenami.

Avtorji:

MOJCA LENART, u.d.i.a.
ALENKA GOLOB, u.d.i.a. arch.
PIER PAOLO BARONE
MATIC LAŠIČ, štud.arh.

Sodelujoči:

Sodelavci:
ANDREJA BAŠKOVČ, d.i.kr.
NEVENKA ŠKRABE, d.i.str.
TOMI KRIŽAJ, d.i.el.
JANA PRIBAKOVIČ, d.i.gr

Izvedenci:
SAŠA GALONJA, u.d.i.a. ( akustika )
DOMEN ŠEGA, abs.kr.arh. ( krajinska arhitektura )

Insert iz poročila komisije

Elaborat predstavlja primer sodobne arhitekture, ki svojo izpoved gradi na enostavnih a premišljenih prostorskih potezah, ki so odlično vpete v krajinski milje bivših solin. Objekt ne poskuša tekmovati s ponesrečenimi stavbnimi kolosi v svoji soseščini, kar objektu osnovne šole niti ne pritiče. Zato se projekt bolj kot s svojo zunanjo podobo ukvarja z organizacijo notranjega ustroja šole, s humanim namenom, da bi s čimboljšo povezavo prostorov šole s svetlobo zelenega pejsaža na jugu in z živim utripom mesta na severu, ustvaril z optimizmom prezračen šolski objekt, ki bo mladim uporabnikom omogočil srečno šolanje. V prenesenem pomenu se lahko znak ipsilona v bodočem zaščitnem znaku šole povezuje z dvignjeno roko učenca, ki prosi za besedo.

1. Odnos do mestnega bulvarja
Elaborat spada v uspešnejšo skupino projektov, ki se proti ulici Zore Perello Godina obračajo z vzdolžno obcestno fasado. Fasada je pri tem projektu izrazito velikopotezna in ekstrovertirana, z elegantnim lomom obcestnega trakta, ki sledi bulvarju in nakazuje vhod v šolo. Vhod je poudarjen s previsom zgornjega nadstropja nad pritličjem, s čimer je pred šolo ustvarjen dobrodošel nadkrit prostor. Posebno kvalitetna v odnosu do mesta je tlorisna postavitev šolskih hodnikov na fasado, s čimer šola mestu kaže vso živopisnost notranjega dogajanja. Žal so fasade slaba stran projekta, ker so oblikovane uniformno ne glede na programsko in orientacijsko različne prostorske sklope.

2. Urbanistična in krajinska zasnova
Šolski objekt je zasnovan kot premišljen kompromis med krakasto in kompaktno zasnovo, ki se v tlorisu manifestira v elegantni razprti kompoziciji črke ipsilon (avtor jo imenuje razprta zadrga), v smislu mestne morfologije pa se prilagaja loku bulvarja. Notranji smisel takšne kompozicije je kompaktnost objekta v njegovem zahodnem delu, kjer se v povezavi z vhodnim hallom zgoščajo centralne funkcije, medtem ko sta razmaknjena učilniška trakta na vzhodu potegnjena v kvalitetni pejsaž borovega gozda. Prečna pretočnost je v zasnovi dosežena s transparentnim centralnim hallom, ki se skozi večnamenski prostor nadaljuje v zeleni pejsaž. Celoten stavbni kompleks s telovadnico, ki je šolskemu delu na JV dodana kot prostostoječi objekt (s šolo povezan le v kleti), je racionalno pomaknjen proti cesti, kjer tvori fasado bulvarja, s tem pa večji del zemljišča ostaja prost za krajinsko bogato obdelane zunanje prostore šole in športna igrišča. Klinasti prostori med šolskimi trakti in dvorano, ki se odpirajo proti borovemu gozdiču v kompoziciji ustvarjajo občutek subtilne napetosti. Krajinska ureditev se s svojimi oblikovnimi elementi prilega notranjemu ritmu učilnic in hkrati poustvarja raster bivših solin. Žal višinska regulacija šolskega objekta ni usklajena z izhodiščnim določilom natečaja, da mora biti kota pritličja na koti +2.50 m.n.m., pritličje objekta je višinsko prenizko.

3.
Most, dostopi in dovozi Elaborat je med vsemi najbolje rešil nalogo, kako premostiti prometni bulvar, pri čemer je osnovno funkcijo varnega dostopa učencev do šolskega vhoda nadgradil s krajinsko vijugo panoramske pasarele, ki se nadaljuje skozi borov gozdič in tako služi tudi dostopu meščanov do zelenega zaledja športnih igrišč. Rešitev je spričo dejstva, da bo šolski teritorij ograjen, smiselna. Skladno s tem je dostop do šole za učence urejen po stopnišču iz pasarele in ob fasadi objekta do centralno lociranega vhoda. Dovoz za osebne avtomobile in šolski avtobus je urejen kot bypass cesta pred centralnim delom objekta, z nje je urejen tudi uvoz in izvoz v podzemno garažo. Servisno dvorišče je manj uspešno (motenje pouka v nadstropjih) urejeno v špranji med šolskim objektom in telovadnico, za dovoz uporabi obstoječi uvoz za dvorano Bonifika. Prostor med obema športnima dvoranama je kvalitetno rešen kot tlakovana ploščad s klopmi.

4. Funkcionalna in programska zasnova
Programska shema šole je jasno začrtana s potezo dveh učiniških traktov višine P+2, ki sta na zahodu povezana, na vzhodu pa razprta. Skladno s tripasovno zasnovo se hodnika v razprtih učilniških traktih pokažeta na fasadi, sta zato dobro osvetljena in v povezavi z zunanjostjo doživljajsko pestra. Učilniški trakti so zaradi enostranske izkoriščenosti hodnikov dimenzijsko ozki in elegantni. Vhodni hall je direktno povezan z večnamenskim prostorom-jedilnico, ki lahko služi tudi zunanjim uporabnikom. Vhod v 1. triado in v ostali dve triadi je korektno ločen že v pritličju, iz razredov 1. triade je omogočen nivojski izhod v zunanji prostor, ki je opremljen s pergolami. Prostori 2. in 3. triade so razmeščeni v nadstopjih. Glasbena šola ima ločen vhod in je nivojsko razdeljena na prostore dostopne javnosti v pritličju in vadbene prostore v 2. nadstropju, kar je sprejemljiva rešitev. V obeh nadstropjih so med učilniške trakte vrinjeni doživljajsko in programsko pestri skupni prostori šole: knjižnica, amfiteatralna predavalnica, komunikacije. Športna dvorana je z namenom, da višinsko ne bi presegala šole, spuščena na nivo kleti. V kleti sta šolski in športni del gradbeno povezana v enotno klet s podzemnimi parkirišči (87 p.m.) in zakloniščem, ki je izkoriščeno za garderobe. Slabost zasnove je, da se kletni prostori šole in športna dvorano nahajajo v poplavnem območju, nimajo pa kesonske izvedbe. Poleg tega se učilnice likovne in tehnične vzgoje v nadstropju ne odpirajo na prosto.

Avtorji:

MIKA CIMOLINI, u.d.i.a.March (BI)
IGOR KEBEL, u.d.i.a.March (BI)
TOMAŽ PIPAN, abs.arh.
ANDREJA ZAPUŠEK, u.d.i.k.a.
DAMJAN ČERNE, u.d.i.k.a.

Sodelujoči:

Sodelavci:
FLAVIO CODDOU, u.d.i.a

Izvedenci:
HUGO MULDER, Arup b.v. ( konstrukcije )
HANS WISKERKE, Arup b.v. ( instalacije in akustika )

Insert iz poročila komisije

Splošno
Glavne značilnosti natečajne rešitve so kompaktna, introvertirana zasnova objekta ter njegova impresivna podoba, kar se posledično odraža tudi pri ureditvi zunanjega prostora, ki sofisticirani členitvi navkljub obstaja zgolj kot posledica grajenega. Objekt s takšno zasnovo se zdi bolj primeren za programe z drugačno specifiko od osnovnošolske ter na lokaciji v zgoščenem mestnem predelu. Po morfologiji sodi objekt med rešitve, ki pravilno obravnavajo lego ob mestnem bulvarju in se nanj obrača z daljšo stranico. Spretno oblikovanje stavbnega volumna, ki v gladkem prevoju iz P+1 preide v P+2 ter s tlorisnim lomom označuje vhod v objekt, nekoliko zmoti končna podoba, ki preveč tekmuje z bizarnim izgledom sosednje večnamenske dvorane Bonifika. Z eksperimentalnim pristopom in dovršeno obdelavo naloge se je elaborat uvrstil na tretje mesto.

Arhitektura
Projekt je zasnovan na zanimivem izhodišču kompaktnega introvertiranega telesa z atriji, kar predstavlja med prispelimi elaborati dobrodošlo izjemo. Objekt ima obliko črke L in jasno razmejuje odprt prostor namenjen šolarjem od javnega uličnega prostora. Mestna fasada je oblikovana ambiciozno, modno, strukturno, z vidnim nosilnim skeletom in recikliranimi laminatnimi polnili, južno fasado in fasado telovadnice pa avtorji opredelijo kot organsko. Stavba je volumensko členjena na dva dela, daljši del je namenjen šoli, krajši del ob SZ liniji proti večnamenski dvorani, pa je javni del s športno dvorano in glasbeno šolo. Na stičišču obeh delov je prvi atrij namenjen razporeditvi uporabnikov, ki od tu vstopajo v glasbeno šolo z zdravstvenim programom in v prvo triletko. Drugi atrij, ki prebada krak šole, se prostorsko povezuje z lijakastim prehodom pod njo in predstavlja glavni prostor srečevanja za šolarje ter glavni vhod v drugo in tretje triletje. Smiselno je prostor povezan s parkiriščem za zaposlene ob postajališču za šolski avtobus in osebne avtomobile; pot šolarja je od tu povsem varna in nadzorovana. Skozi glavni atrij se po blagi klančini vstopa v večnamensko dvorano v pritličju, ali direktno v garderobe locirane v kleti. Učilnice so glede na lego v objektu orientirane na sever in jug, kar omogoča optimalne svetlobne pogoje ob ustrezni zaščiti pred pregrevanjem na jugu. Večnamenska športna dvoran z dodatnimi prostori je staknjena z objektom šole v SV vogalu. Vhodi za obiskovalce so organizirani iz dostopne ulice ob večnamenski dvorani. Dvorana s tristransko postavljenimi tribunami odgovarja potrebam tako športnih, kot tudi glasbenih prireditev. Funkcionalna shema šole načeloma odgovarja potrebam, vendar se specifični zasnovi objekta podreja do tolikšne mere, da posamezni sklopi brez predelave ne morejo služiti zunanjim uporabnikom (jedilnica, amfiteatralna predavalnica).

Zunanja ureditev
Dostopi na območje so rešeni korektno: dva priključka za ločena uvoz in izvoz na cesto Zore Perello Godina sta locirana v SZ ter SV vogal parcele. Na dveh parkiriščih je skupno 76 parkirnih mest, prvo se nahaja vzdolž ceste Zore Prello Godina in je nadkrito s pergolo, drugo parkirišče pa leži na JZ robu za športno dvorano. Servisni dovoz je predviden na V strani objekta. Ob šoli je na nivoju 0,5m n.m.v. urejeno postajališče za šolski avtobus in osebne avtomobile: pot šolarja je od tu povsem varna in nadzorovana. Integrirani fasadni nadstrešek nad postajališčem služi zaščiti pred vremenskimi vplivi in dodatno označuje glavni vhod v šolo. Navezava nadhoda na vhod šole je smiselna, samo pa se zastavlja vprašanje, če bi v kombinaciji z vhodom v kleti odvrnila šolarje od nevarnega nivojskega prečenja prometnice. Prehod pod šolo z glavnim vhodom predstavlja pokrit zunanji prostor, kjer se šolarji igrajo, srečujejo in preživljajo odmore varni pred avtomobili in cesto. Prehod omogoča prečno pretočnost prostora, s čemer se ohranja tudi ena od prvin Mihevčeve šole. Pri oblikovanju odprtega prostora avtorji uvajajo šest kategorij igralnih prostorov, kot si jih predstavljajo otroci: naravni prostor, odprti prostor, ulični prostor, prostor dogodivščin, skrivališča in prostor z igrali.

Avtorji:

ROK KLANJŠČEK, dipl.ing.arh.
GAŠPER ZALAR, dipl.ing.arh.
LAURO KOMLOŽ, dipl,ing.arh.
ALJAŽ LAVRIČ, abs.arh.
MATEJ KUČINA, u.d.i.k.a.
GREGOR VREŠ, u.d.i.k.a.

Sodelujoči:

Sodelavci:
ANGELO ŽIGON, u.d.i.g.
TOMISLAV CELARC, u.d.i.s.
BOJAN MIKOLIČ, u.d.i.e.
GREGOR DOJER, u.d.i.arh.

Izvedenci:
JANEZ HACIN, sia/fas ( arhitektura )

Insert iz poročila komisije

Elaborat spada v skupino projektov, ki zasnovo šole rešujejo s klasično modernistično metodo glavnika z brezhibno funkcionalno zasnovo. Posledica takšne zasnove je ta, da je večina zemljišča izkoriščena za šolski objekt. Kvaliteta zasnove je pretočnost objekta v prečni smeri, pregleden tloris in jasna delitev programa šole na šolske trakte v prečni smeri in transparentni vzdolžni trakt, ki se odpira v zelene atrije, ob njem pa so nanizane centralne funkcije.

Zaradi navedenih kvalitet je žirija elaboratu dodelila odkup.

Odnos objekta do ulice Zore Perello Godina je pri elaboratu ocenjen slabše, saj se na ulico obrača s stranskimi fasadami šolskih traktov in s fasado servisnega trakta. Rešitev nadhoda je sicer skladna s škatlasto oblikovanim šolskim objektom, vendar z njim nepovezana. Most sam je oblikovan nerodno in po ne potrebnem uvaja element mestnega portala.

Dostopi v šolski objekt so rešeni korektno, ločeno po triadah, vhod v športno dvorano je preveč povezan s servisnim dvoriščem. Za parkirišče je uporabljen prostor med obema športnima dvoranama, kar ni najboljša rešitev. Športna dvorana šole je spuščena na nivo kleti, s čimer ne deluje previsoka. Ostali del šole je P+1, kar šolo uvršča med nižje, je pa zato potrebno obsežno nasutje, ki ga nimajo projekti z podzemmno garažo. Slabost projekta so dolgi dvostranski hodniki v šolskih traktih, ki so slabo osvetljeni in doživljajsko pusti.

Krajinska zasnova zunanjih atrijev je kvalitetna, kljub temu pa atriji v primerjavi z drugimi rešitvami delujejo zaprto.

Avtorji:

OLGA BOMBAČ
NEJC GOSAK
JAKA VUKOTIČ
ANŽE ZADEL
MIRAN VATOVEC, univ.dipl.inž.kr.arh.

Sodelujoči:

Sodelavci:
ŠPELA GOSAK, univ.dipl.inž.arh.
JANEZ DOLINAR, univ.dipl.inž.kr.arh.
MARJAN MRŽEK, univ.dipl.inž.gr.
PAVEL PAVLIČ, univ.dipl.inž.str.
IVAN ČELIGOJ, univ.dipl.inž.elek.

Izvedenci:
SAŠA GALONJA, univ.dipl.inž.arh. ( akustika )
ALENKA HROVATIN, univ.dipl.živ.teh. ( tehnologija kuhinje )
mag. STAŠA ČELIGOJ, univ.dipl.inž.arh. ( razsvetljava )

Insert iz poročila komisije

Natečajna rešitev spada v večjo skupino elaboratov, ki so posamezne vsebine šole razpršili po terenu v obliki ťglavnikaŤ in krake usmerili tako, da je orientiranost prostorov vzhod zahod. Elaborat je tudi eden izmed nekaterih, ki so lamele razmetali v neparalelnem slogu, le da ga loči od teh izredna lahkotnost oblikovanja, svežina in igrivost. Arhitektura je sodobna, hkrati pa išče stik z preteklostjo in upošteva lokalne posebnosti v oblikah in materialih. Na ta način se dejansko vrašča v okolje in hkrati postavlja nove standarde v tej sredini.

Urbanistična zasnova
Na prvi pogled razmetane lamele šolskega kompleksa imajo dejansko osnovo v geometriji tkiva mestnega jedra. Urbanistična postavitev poleg nepravilne teksture mesta upošteva hkrati tudi ortogonalno teksturo bivših solin, uničenih pri nasipanju terena. Vse se zelo lepo združuje v tem prepletu navidezno nepravilno postavljenih mas, ob katerih se tvorijo ravno zaradi tega najbolj tipični urbani elementi in ambienti tega okolja (razširitev ulice, trgi). Poleg zanimive tlorisne dispozicije ponuja elaborat z manjšimi gmotami tudi primerno gabaritno rešitev, ki ohranja najlepše mestne vizure z Markovca in Semedele. Rešitev nadhoda nad Cesto Zore Perello Godina je pravzaprav kombinacija dveh mostičkov. Prvi premošča pot od mesta proti mestni večnamenski dvorani, drugi pa od tam preko dovoznih poti v kleti objektov do šolskega dvorišča. Taka rešitev je zaradi tega tudi dražja in za šolarje predstavlja daljšo pot.

Arhitekturna in funkcionalna zasnova
Stavbe šolskega kompleksa so v elaboratu razčlenjene po funkcionalnih enotah. Vsaka enota je lamela zase, tako prva triada, ki naj bi imela dostop do terena, ter ostale vsebine, ki so ločene med seboj. Druge triade so dvignjene nad teren na poševno razmetanih stebrih, ki dajejo videz igrivosti in hkrati spominjajo na Mihevčeve elemente šolskega objekta. Stebri naj bi predstavljali gozd nesimetričnih elementov, ki se združujejo v skupnih vozliščih, kar je prikazano v prerezih, žal pa to ni izvedeno v tlorisih. V tlorisu garaž ti stebri naenkrat izginejo, zato je ta dispozicija garaže v takem kontekstu nerealna. Zanimiva je nameščenost kuhinje z jedilnico ob samem glavnem vhodu, ter transparenca teh prostorov. Atriji z zidovi zapirajo poglede s ceste in nazaj, hkrati pa se zapira tudi neka interaktivnost med okoljem in notranjostjo šole v parterju. Komunikacije so dolge, posebej do vhoda v prvo triado, kjer morajo otroci prehoditi dolgo pot tudi po zunanjem delu do svojih prostorov. Direkten dostop iz prve triade do zunanjih površin je posreden (balkoni so premalo), zunanji avditorij pod objektom prve triade je prenizek in bi bilo bolje, da je tam nasutje (s tem bi tudi bil rešen neposreden dostop iz učilnic do terena). Inovativna je rešitev v prvi triadi z dvojnim hodnikom in možnostjo širitev učilnic v hodnike. Manj je navdušujoč predlog z posameznimi sanitarijami posutimi med hodnikoma po celotni dolžini. V drugih triadah in programih so hodniki ozki in predolgi. Izvedba samostojnega trakta za glasbeno šolo in njegova odmaknjenost od hrupa s ceste je odlična.

Zunanja ureditev in krajinska rešitev
Zunanja ureditev je razdeljena med tri sklope: vstopni del, gozdno parkovno površino in zeleni kompleks z igrišči. Vstopni del je v glavnem tlakovano dvorišče ploščad pred glavnim vhodom v šolo. Zelenje je le na sredini ploščadi (platana) in ob Cesti Zore Perello Godina (drevored). Atrija sta obrnjena proti šoli, na zunanjo stran jih ogradi zid. Gozdno parkovna površina je kvalitetnejša glede na zelenje, ki se razprostira do Ceste Zore Perello Godina. Zeleni kompleks z igrišči je nasuta terasa, ki se razprostira južno od objekta šole. Lepo oblikovane terase sledijo plastnicam terena, obdelava je naravna, peš poti pa se navezujejo na parkovni del.

Zaključek
Elaborat je predlagan za odkup zaradi izjemnega pristopa pri oblikovanju arhitekture in predstavlja nedvomno pozitiven prispevek k arhitekturni misli. Izredna svežina in igrivost, ki jo velikokrat pogrešamo pri zasnovah sorodnih objektov, se v tem elaboratu prepleta z zrelostjo razmišljanja o vklapljanju bodoče arhitekture v kontekst krajevnih omejitev in značilnosti. Manj navdušujoče pa so funkcionalne in inženirske pomanjkljivosti, ki so elaboratu preprečile nadaljni vzpon do nagrad ali celo do realizacije. Očitki na račun povezanosti posameznih vsebin, neposredne povezanosti učilnic prve triade z terenom, dolgih in ozkih komunikacij, zasnove hodnikov s sanitarijami na sredini in ne nazadnje tudi reševanja konstrukcije in programa kletne etaže, so elaboratu onemogočili višjo uvrstitev.

Avtorji:

SANDI TRAJKOV, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Sodelavci:
DAMJAN KMETIČ, u.d.i.a.
PETAR BULATOVIČ, abs.arh. mag.
SAMO KRIŽAJ, u.d.i.g.
VLADIMIR VASTL, u.d.i.s.
KARMEN REŽUN, d.i.g.
JANEZ PODNAR, u.d.i.e.
VILI LOVŠIN, gr.teh.
MAJA VODNIK, u.d.i.k.a.

Mentor:
ANKA PRIVŠEK, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije

Splošno Projekt zaznamujejo kompaktna in racionalna zasnova, organizirana okoli notranjega atrija, pravilna orientacija učilnic ter premišljeno umeščeni programski sklopi. Elaborat je med redkimi, ki locira glavni vhod v šolo vzhodno proti parku, kar se zdi smiselno, žal pa pri navezavi na preostali prostor ostaja nekaj nedorečenosti. Avtorji so se s prepričljivo zasnovo uvrstili med odkupe.

Arhitektura
Predlog je poenostavljeno rečeno atrijska šola, z daljšo stranico orientirana proti cesti Zore Perello Godina. Objekt je razen v vzhodnem in zahodnem traktu s stebri dvignjen od ravnine tal, pri čemer mu pri minimalnih posegih v teren uspe zelo učinkovito izpolniti prostorsko programske potrebe. Stavbno telo ortogonalne oblike na sredini prebada širokopotezno odmerjen atrij, v pritličju povezan z odprtim prostorom, ki steče pod objekti. Stavbna masa je členjena skladno s prostorskimi zahtevami posameznih programskih sklopov tako, da je celota videti kot dinamično zložena kompozicija kubičnih vzdolžnih volumnov, nanizanih okrog praznega prostora. Šola je zasnovana zračno in širokopotezno, vendar racionalno, klub vsemu gre za kompaktno hišo, kjer so poti zvezne, krožne, drugače kot pri ”glavniku”, kjer so hodniki slepe ulice. Vhodi so zelo pregledni, ločeni glede na uporabnike: na vzhodni strani za prvo triletje, skupaj za drugi dve triletji ter za glasbeno šolo, na zahodu pa se vstopa v športno dvorano. Zaklonišče in kuhinja sta locirana v kleti šole, kar zaradi poplavne ogroženosti predstavlja določen tehnični problem, zahtevnejša pa je tudi distribucija hrane medtem, ko so težave z nezaželenimi vonjavami primerno rešene. Dvig objekta nad teren, ki ohranja prečno pretočnost prostora, kot eno od prvin Mihevčeve šole, se kaže kot slabost pri vzpostavljanju stika učilnic s terenom, kjer so avtorji prisiljeni k uvajanju teras, ki dejanske lege na terenu ne morejo nadomestiti. Idealna pozicija jedilnice neposredno ob vhodu, garderob na cestni strani ter sklopa s knjižnico v nadstropju nad vhodom bi se lahko bolj odražala pri oblikovanju zunanje podobe, ki pa dejansko ostaja nespremenjena ne glede na različne programske sklope, kot tudi ne na raznolike zunanje pogoje (ulica, park, notranji atrij)

Zunanja ureditev
Ob premišljeno oblikovani vhodni partiji nekoliko preseneča dislokacija nadhoda čez prometnico, ki naj bi predstavljal varno pot v šolo. Primernejša bi bila navezava nadhoda direktno na dostopno rampo. Dostopi za motorni promet so rešeni korektno, diferencirani po uporabnikih. Dva odcepa iz ceste Zore Perello Godina napajata ločena parkirišča za dvorano ter drop off cono s parkirišči za zaposlene pod šolo in ob njej (? 145PM). Športna igrišča ležijo južno od stavbe, umeščena v kultivirano krajino. Najbolj nadzorovana krajinska ureditev je atrij, ki ima parkovni značaj: minimalistična zasaditev, reliefno preoblikovanje, serija ozelenjenih zidcev, travnata površina. Najaktivnejša šolska površina je vhodna ploščad pred šolo, kot najprimernejši prostor za igro pa avtorji uporabijo tlakovano površino pod traktom prvega triletja (poleti v senci, ob dežji na suhem).

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

Insert iz poročila komisije

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK