Revitalizacija mestnega jedra Postojne

natečaji

Javni, anonimni, enostopenjski natečaj za urbanistično zasnovo prenove in revitalizacije mestnega jedra Postojne in arhitekturne idejne zasnove mestne tržnice

Naročnik: Občina Postojna
Rok oddaje: 7.9.2005 19:33:38
Zaključno poročilo komisije: 8.11.2005 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik
Danilo Antoni, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

podpredsednica
Maja Burkeljca, univ.dipl.inž.arh., Občina Postojna

člani
župan Jernej Verbič, Občina Postojna
Ivo Blaževič, univ.dipl.el., Elita I.B., d.o.o.
Kosta Jurkas, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

nadomestna člana
Marta Merkuža, univ.dipl.inž.grad., Občina Postojna
Karla Jankovič, univ.dipl.inž.kraj. arh., ZAPS

poročevalec
Damijan Gašparič, univ.dipl.inž.arh., March

skrbnik
mag. Barbara Žižič, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

Irena Debevc , u.d.i.a.
Aleksandra Leban Meze, u.d.i.a.
Robert Mašera, u.d.i.a.
Damjana Zaviršek Hudnik, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Vodilna ideja avtorjev je, da je za izboljšanje stanja v središču Postojne nujna preureditev prometne zasnove ožjega in širšega območja obdelave. Ureditve v središču mesta, ki so predmet natečaja, avtorji nadgradijo tudi s prometno – programsko shemo širšega območja.
Avtorji kot najbolj problematično izpostavijo prometno preobremenjenost Titovega trga, v povezavi s Titovo cesto, ki zaradi poudarjeno prometnega značaja ne predstavlja mestne ceste, temveč ločnico med posameznimi mestnimi deli. Rešitev, ki jo predlagajo avtorji, sloni na preusmerjanju intenzivnosti prometnih tokov skozi mestno tkivo in razbremenitvi prometa skozi Titov trg.
Za območje Titovega trga avtorji med možnostjo popolne zapore motornega prometa in ohranjanjem sedanjega stanja, poiščejo kompromisno rešitev. Predlagajo reduciranje prometnih tokov z uvedbo enosmernega prometa skozi trg in prestavitev križišča, z delno zaporo Ulice 1. maja za promet. Na ta način diagonalno prečkanje trga z motornim prometom nadomestijo s pravokotnim, kar omogoča boljšo ureditev trga, kot enotno in hkrati programsko in oblikovno raznoliko območje. Za razbremenitev prometa skozi trg avtorji predlagajo novo prečno povezavo med Tržaško in Titovo cesto. Namesto hotela Kras Žirija je rešitve trga, pri katerih se promet ohranja in reducira, ocenila kot bolj kvalitetne.
Kot posebno dober prispevek elaborata je žirija ocenila delno zaporo Ulice 1. maja in umestitev mestne dvorane – nove dopolnitve univerzitetne stavbe, ki se odpira proti parku. V predlagani rešitvi se ukinja navezava motornega prometa na Titovo cesto, peš povezava pa se okrepi z novo ureditvijo “korza” na nivoju sedanje ulice. Na ta način se dolgoročno ohranja logična, nivojska zveznost ulic. Predlagana rešitev poleg izboljšanja prometnega režima na Titovem trgu pomeni tudi prispevek k boljši povezanosti Parka z odprtim prostorom mesta. Avtorji “korzo” opredelijo kot nov povezovalni element med osrednjim parkom, trgom in univerzitetno stavbo.
Prenova parka temelji na ideji, da se vanj minimalno posega z novimi gradnjami na območju brežin, ki postanejo programsko polnejše. Programi brežin se navezujejo na promenado ob Titovi cesti in proti “korzu” oz. novi stavbi univerze. Rešitve, ki predlagajo zadržan vnos grajenih objektov v notranjost parka in park bogatijo s premišljenimi programi na njegovem robu ter dobrimi povezavami, je žirija ocenila kot bolj kvalitetne.
Na Tržaški cesti avtorji predlagajo preureditev talne površine v enotno ravnino, enosmerni promet za stanovalce in obiskovalce ter enostransko parkiranje. Z zmanjšanjem prečnega profila vozne površine in enotno ureditvijo tlakov se vzpostavi širši, prijetnejši prostor za pešce, ki se preliva v prečne povezave in stranske trge. Ulica na ta način ohranja svoj osnovni značaj in hkrati zaživi kot javni prostor mesta, kar je žirija ocenila kot dobro rešitev. Preuredijo se odprti prostori pred šolo in knjižnico, stopnišče pred sodiščem in Trg padlih borcev, kar prispeva k boljši povezanosti javnega odprtega prostora. Rešitev predvideva razširitev podhoda pod Titovo cesto, v navezavi s preureditvijo trga pred sodiščem, ki se od nivoja Titove ceste z zelenimi terasami postopoma spušča proti stavbi.
Za Titovo cesto avtorji predlagajo spremembo prometnega režima na območju Titovega trga in spremembo značaja tranzitne ceste v mestno ulico s pločniki in menjavanjem objektov in odprtih površin.
Za potrebe parkiranja je predvidena parkirna hiša za in pod mestnim hotelom, z dovozom preko prenovljenega in razširjenega podvoza pod Titovo cesto.
Žirija je ocenila, da so predlagane urbanistične rešitve v veliki meri realno izvedljive in da je upošteva merilo mesta. Avtorji podajajo nekatere rešitve, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju odprtih prostorov mestnega jedra. Kot tak je elaborat dobra podlaga za prostorski akt.
ARHITEKTURA
Izraba in prevrednotenje obstoječih brežin je oblikovalska ideja posegov ob Titovi cesti. Na tej ideji sloni tudi zasnova tržnice. Objekt je vpet v brežino, z zelenimi strehami napram osrednjemu odprtemu prostoru. Odprti prostor tržnice je oblikovan domiselno in omogoča večnamensko rabo. Funkcionalna zasnova objekta je logična in jasno zasnovana. Predviden je velik delež trgovsko – gostinskega in poslovnega programa. “Tržnica” je v celoti orientirana na sedanje parkirišče, s Titovo cesto objekt komunicira le z drugimi poslovnimi programi, kar je pomanjkljivost te rešitve.

Plakati

Avtorji:

Rok Benda , u.d.i.a.
Primož Hočevar, u.d.i.a.
Mitja Zorc, u.d.i.a.
Sanja Škrinjar Zorc, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Elaborat rešuje natečajno nalogo v vseh programskih točkah odlično in nadpovprečno, tako urbanistični del, kot tudi arhitekturo tržnice.
Elaborat učinkovito rešuje prav vse vrste prometa. Inovativen je način razbremenitve prometa na Titovem trgu in sistem navezave trga na park.
Predlagana je tudi organizacija parkirišč, na spodnjem robu Tržaške in tako omogočena boljša organizacija zunanjih javnih programov na sončnem zgornjem delu ulice. Povezave med mirujočim prometom in ostalimi sistemi so dobre, podzemna parkirišča so na pozicijah trgov in na območjih, kjer so predvideni večji gradbeni posegi.
Zasnova med vsemi elaborati predvideva največ podzemnih parkirnih površin na območju mestnega središča, kar je lahko napotilo za prihodnost, izvedba le-teh je pa v mestu, ki nima niti še uvedenega plačljivega parkiranja vprašljiva.
Predlagani načini in formati zazidave so izhajajo iz kraju lastnih principov. Posebna kvaliteta elaborata je jasno formiranje odprtih tržnih prostorov.
Na izviren način se avtor posveča ureditvam robov mestnega parka. Elaborat je tudi sicer edini, ki obravnava Titov trg, kot volumen, ki mu pa ne sledi ustrezna talna ureditev. Na območju Titove ceste predlog ohranja bulevarski profil in povečuje površine namenjene pešcem in kolesarjem.
Urbanistične problematike se avtor loteva loti z urbanističnimi orodji in jih rešuje celostno na način, ki zagotavlja dobro podlago za mestno zasnovo, predvsem pa tako, da probleme rešuje sistematično, dolgoročno in brezkompromisno.
Natečajni predlog uvaja veliko odličnih rešitev tako, da je pravzaprav lažje našteti tiste posege, ki so po mnenju žirije bolje rešeni v drugih elaboratih:
Navkljub dobremu formiranju robov mestnega parka zeleni del parka ne nadgrajuje sedanje ureditve. Program otroških igrišč je dobro koncipiran, sama lega ob robu parka pa je manj primerna. Gabariti možne pozidave parka so probsežni.
Titov trg je z možno prizidavo hotela in s predlaganim rezervatom turističnega inštituta izoblikovan tridimenzionalno. Talna ureditev pa ne sledi novim jasno postavljenim robovom. Talne ureditve trgov, bi lahko še bolje podpirale osnovno zamisel, če bi bile bolj enovite in morebiti posegale tudi v sam vozni profil Tržaške ceste.
Predlagane regulacijske linije zidave so preveč toge in praviloma zahtevajo rušitve, tudi na mestih, kjer bi lahko enake rezultate dosegli (npr. zgornji rob Titove in Jenkove) z oženjem prometnega profila.
Talne ureditve na območju sodišča bi bile možne in smiselne le ob koreniti predelavi in prizidavi sodišča.
ARHITEKTURA
Funkcionalna shema tržnice je zelo dobra, ravno tako tudi njena umestitev v obstoječ že organiziran prostor, kar pa ob prelagani podkletitvi ni nujno kvaliteta. Zazelenitev sredinskih polj parkirišč pa je moteča za organiziranje večjih prireditev na tem območju.
Orientacija najbolj vitalnih programov proti parkirišču je bila ocenjena, kot slabša rešitev.
Enako velja tudi za podvojevanje komunikacij na bokih stavbe.
Tržnica sledi formatu stavb predvidenih v urbanističnem delu, zato v nadstropje locira tudi neživilske prodajne programe. Med elaborati, ki so tržnico najbolje reševali ima predlagana zgradba največ površin.
Stavbo odlikuje fleksibilna zasnova in programska nevtralnost zaprtih površin. Arhitektura zgradbe je zadržana in umirjena. Programska dvojnost stavbi preprečuje, da bi bil njen nagovor v smeri mestnega jedra in Titove ceste tako učinkovit in prepoznaven, kot iz parkiriščne strani.

Avtorji:

Maruša Zorec , u.d.i.a.
Ana Kučan, u.d.i.ka.
Uroš Rustja, abs.arh.
Luka Javornik, abs.kraj.arh.
Tomaž Mlinarič, štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Elaborat odlikuje izredna doslednost izpeljave ideje, ki na podlagi strukturne in morfološke analize grajenega prostora in odprtega prostora ter iz koncepta oživljanja starega mestnega jedra privede do novih rešitev. Med predlogi izstopa predvsem menjava lokacij tržnice in obstoječe avtobusne postaje ter umestitve Notranjskega muzeja v območje parka. Hkrati elaborat odlikujejo zadržane in premišljene oblikovalske rešitve odprtih prostorov in dopolnilnih gradenj, ki izboljšujejo kvaliteto mestnega prostora z raznolikimi ambienti in programi. Rešitve so celovite, elaborat je eden redkih, ki gradi tudi na zelenem sistemu. S predlaganimi rešitvami avtorji izpostavijo in poudarijo razlike med tremi osnovnimi enotami, ki jim zaključijo robove in jih medsebojno povežejo, ter vzpostavijo razmerja med odprtim in zaprtim prostorom in značaje posameznih prostorov, trga, parka, ulice.
Umestitev tržnice na mesto sedanje avtobusne postaje avtorji utemeljujejo s strukturno in morfološko analizo ter z vidika oživljanja starega mesta. V središče mesta želijo umestiti vitalne mestne funkcije, ki se praviloma selijo na mestne robove, namesto da bi bile locirane na peš dostopnosti meščanov.
Titov trg so avtorji zasnovali kot enotno površino, očiščeno neustreznih objektov in ureditev, z ostrim robom ob Jamski cesti in Inštitutu za krasoslovje in z mehkim zapiranjem z drevesno vegetacijo napram Titovi cesti. Ideja je, da se izpostavi vlogo trga kot osrednjega strukturnega vozlišča. Predvideno je umirjanje prometa in ukinitev parkiranja, hkrati pa je skoti trg puščen prometni tok. Žirija je bolje ocenila elaborate, ki so predvideli redukcijo prometa skozi trg. Nov večnamenski objekt med Hotelom Kras in sodiščem omogoča prestrukturiranje prostora ob vstopu v podhod, ki povezuje Park in staro jedro.
Zasnova parka je jasna, z osnovno idejo oblikovanja in programov v dveh delih, ki predstavljata prostorski in programski kontrast, z ohranitvijo obstoječe drevesne vegetacije in vzpostavitvijo odnosa do stičnih območij. Na podlagi strukturne analize in z vidika programske obogatitve je v park umeščen Muzej, ki je preko mostu povezan s Titovo cesto. Na ta način vzpostavlja dodatno povezavo parka z mestom in odpira možnosti doživljanja v več ravninah. Žirija je ocenila, da so javne zelene površine vrednota, ki jo je treba v čim večji meri ohranjati, zato je kot boljše ocenila elaborate, ki so programske obogatitve z objekti predvideli na robovih, izven ožjega območja parka.
Na Tržaški cesti avtorji predvidevajo strukturno izboljšanje stanja ter ohranjajo osnovno namembnost. Na cesti se ohranja promet, vendar se ga reducira ter predvidi le kratkotrajno parkiranje. Parkiranje se predvidi v garažni hiši za južnim robom zazidave in za severnim robom ob osnovni šoli. Sproščeni odprti prostori postanejo nove točke druženja, odprejo se možnosti prečnih povezav in pogledov v krajino.
Žirija je ocenila, da so predlagane urbanistične rešitve dosledno izpeljane in z upoštevanjem merila mesta. Predlog zamenjave tržnice in avtobusne postaje je načeloma strokovno utemeljen, vendar v danih razmerah za občino manj sprejemljiv.
ARHITEKTURA
Tržnica je zasnovana v skladu z izbrano lokacijo, kot pretočen odprt prostor pod lebdečo nagubano streho. Zasnova upošteva navezave na širši prostor, tako funkcionalno kot oblikovno. Funkcionalna zasnova objekta je logična in omogoča fleksibilno izrabo. Objekt nima predvidenih dodatnih poslovnih prostorov. Tržna ploščad je zasnovana več namensko, lahko služi kot parkirni prostor, tržni prostor ali ambient za prireditve. Od drugih rešitev se razlikuje predvsem po prečni zasnovi, razgibanosti volumna in dobri pretočnosti prostora.
Predlagana rešitev ima nekatere zelo dobre strokovne vrednote v smislu postopka analitičnega dela.

Plakati

Avtorji:

Gašper Medvešek, u.d.i.a.
Mojca Zavasnik, abs.arh.
Črt Čuček, abs.arh.
Majda Medvešek, u.d.i.a.
Igor Medvešek, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Elaborat sodi med oblikovno in vsebinsko dovršena dela. Urbanistični del je usmerjen k radikalni in kakovostni obravnavi problema oblikovanja mestnega prostora s ciljem, da se doseže pravo in učinkovito interpretacijo podobe mesta.
Ureditev Titove ter Tržaške in drugih prostorov je izvedena avtorsko, toda elaborat nima nakazanih vseh ključnih rešitev. Zanimiv je predlog rešitve urejanja Titove ceste za upočasnitev prometa in za premostitev roba, ki ga ta zelo prometna cesta predstavlja.
Celoten elaborat je usmerjen tudi v premostitev nastalih mej v mestnem prostoru. Koncept ni dodelan do konca in je v nekaterih ključnih elementih pomanjkljiv, kar postavlja pod vprašaj razvoj in izvedljivost ideje.
Slabše je nakazana rešitev Titovega trga.
ARHITEKTURA
Arhitekturna rešitev je podana v pravem merilu velikosti, ima pravilno razmerje funkcij in je v ravnotežju z predlagano ureditvijo zunanjega prostora.
Podane oblikovne rešitve pa ne omogočajo zahtevane izvedljivosti v predpisanih ekonomsko tehničnih okvirih. Oblikovna rešitev ni zadostno vpeta v širše in ožje mesto tkivo.
Izredna dovršenost predstavitve in kompozicije daje elaboratu prav poseben pečat in je izvrsten primer natečajnega izdelka. Način predstavitve in izbira posegov sta smiselno povezani. V ključnih primerih pa ni dovolj poglobljen prikaz način reševanja obstoječih problemov.

Plakati

Avtorji:

Mateja Gerkšič , u.d.i.a., ing.gr.
Domen Gerkšič, u.d.i.a.
Igor Frelih, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
V elaboratu št. 3 predstavljene urbanistične rešitve kažejo, da se avtorji zavedajo glavnega razloga za dosedanjo ne-vzpostavitev kvalitetnih odprtih mestnih prostorov, kot je odsotnost mestne tržnice, pravega mestnega parka in mestnega trga… To je diagonalna delitev mestnega trga, prometna prenasičenost Tržaške ulice, mestni park brez življenjskega prostora in dejanska odsotnost mestne tržnice in drugih manjših urejenih mestnih javnih površin.
Avtorji zgornje zadrege rešujejo s spremembo prometnega režima na Titovem trgu in sicer z ureditvijo nove prometnice, ki povezuje Titovo cesto s cesto Postojna – Predjama in tako omogoča vzpostavitev trga kot enotne površine vendar z oblikovanjem treh pomenskih celot in dodatnih elementov trga: ureditev območja vodnih elementov, nov vhod v hotel Kras in notranji atrij (prizidek SAZU). Oblikovanje trga je dovolj učinkovito reševano tudi z umestitvijo objekta , namenjenega širitvi SAZU, ki oblikuje novo mestno poljavno površino – notranji atrij. Postavlja se le vprašanje ali je res potreben izrazito oblikovalsko močno oblikovan trg in ali je nova prometna povezave res na najboljši lokaciji zaradi zahteve po premoščanju dokaj velikem višinske razlike med terenom Titove in Tržaške.
Avtorji prav tako ne dopuščajo možnosti ohranitve obodne ulične pozidave ob Tržaški ulici, ki se zdi v predstavljeni rešitvi sicer logična ne pa nujno potrebna.
Predstavljena ureditev Tržaške ulice s spremembo parkirnega režima v le enosmerni parkirni režim omogoča vzpostavitev kvalitetnejšega urbanega prostora Tržaške: obojestranska peš promenade.
Dodatno kvaliteto obravnavanega elaborate predstavlja tudi posebna pozornost pri izbiri urbane opreme posameznih javnih prostorov in definiranje oblikovalskih izhodišč z dovolj obširnim katalogom urbane opreme ter oblikovanje manjših javnih prostorov: oblikovanje trga pred knjižnico z ukinitvijo parkirnih mest, oblikovanje parka v zaledju Tržaške, ohranitev in oblikovanje sodnijskega parka.
Rešitev parka je glede na presojo žirije, da je park kot javna zelena površina posebna vrednota, manj ustrezna, saj so vanj umeščene vsebine brez večjih presežkov in utemeljitev potrebnosti delitve in razbitja parka z manjšimi objekti.
Umestitev mestne tržnice v prostor sedanjega parkirišča ob PTC Primorka je izvedena po načelu manj je več. Rešitev ohranja kvalitetne obstoječe urbane elemente (vodnjak, drevesa, stopnišča) in jih s postavitvijo tržnice in drugih novih objektov poveže v trg, ki je oblikovan skladno s programskimi izhodišči in omogoča vzpostavitev tako začasne odprte tržnice kot tudi prireditvenega prostora.
Glavna odlika obravnavanega natečaja je upoštevanje programskih izhodišč, poskus sprostitve Titovega trga odvečnih prometnih površin ter zasnova ureditve prostora sedanjega parkirišča ob PTC Primorka brez odvečnih in nepotrebnih elementov in objektov, ki vzpostavlja nov javni prostor mesta Postojne – trg, oblikovan z objektom tržnice in novim ter obstoječim poslovnim objektom, ki je tudi vsebinsko dovolj bogat, saj služi kot točka druženja v mestu (možnost ureditve nestalne odprte tržnice kot tudi prostora za prireditve).

Plakati

Avtorji:

Mateja Gerkšič , u.d.i.a., ing.gr.
Domen Gerkšič, u.d.i.a.
Igor Frelih, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
V elaboratu št. 3 predstavljene urbanistične rešitve kažejo, da se avtorji zavedajo glavnega razloga za dosedanjo ne-vzpostavitev kvalitetnih odprtih mestnih prostorov, kot je odsotnost mestne tržnice, pravega mestnega parka in mestnega trga,…, to je diagonalna delitev mestnega trga, prometna prenasičenost Tržaške ulice, mestni park brez življenjskega prostora in dejanska odsotnost mestne tržnice in drugih manjših urejenih mestnih javnih površin.
Avtorji zgornje zadrege rešujejo s spremembo prometnega režima na Titovem trgu in sicer z ureditvijo nove prometnice, ki povezuje Titovo cesto s cesto Postojna – Predjama in tako omogoča vzpostavitev trga kot enotne površine vendar z oblikovanjem treh pomenskih celot in dodatnih elementov trga: ureditev območja vodnih elementov, nov vhod v hotel Kras in notranji atrij (prizidek SAZU). Oblikovanje trga je dovolj učinkovito reševano tudi z umestitvijo objekta , namenjenega širitvi SAZU, ki oblikuje novo mestno poljavno površino – notranji atrij. Postavlja se le vprašanje ali je res potreben izrazito oblikovalsko močno oblikovan trg in ali je nova prometna povezave res na najboljši lokaciji zaradi zahteve po premoščanju dokaj velikem višinske razlike med terenom Titove in Tržaške.
Avtorji prav tako ne dopuščajo možnosti ohranitve obodne ulične pozidave ob Tržaški ulici, ki se zdi v predstavljeni rešitvi sicer logična ne pa nujno potrebna.
Predstavljena ureditev Tržaške ulice s spremembo parkirnega režima v le enosmerni parkirni režim omogoča vzpostavitev kvalitetnejšega urbanega prostora Tržaške: obojestranska peš promenada.
Dodatno kvaliteto obravnavanega elaborate predstavlja tudi posebna pozornost pri izbiri urbane opreme posameznih javnih prostorov in definiranje oblikovalskih izhodišč z dovolj obširnim katalogom urbane opreme ter oblikovanje manjših javnih prostorov: oblikovanje trga pred knjižnico z ukinitvijo parkirnih mest, oblikovanje parka v zaledju Tržaške, ohranitev in oblikovanje sodnijskega parka.
Rešitev parka je glede na presojo žirije, da je park kot javna zelena površina posebna vrednota, manj ustrezna, saj so vanj umeščene vsebine brez večjih presežkov in utemeljitev potrebnosti delitve in razbitja parka z manjšimi objekti.
Umestitev mestne tržnice v prostor sedanjega parkirišča ob PTC Primorka je izvedena po načelu manj je več. Rešitev ohranja kvalitetne obstoječe urbane elemente (vodnjak, drevesa, stonišča) in jih s postavitvijo tržnice in drugih novih objektov poveže v trg, ki je oblikovan skladno s programskimi izhodišči in omogoča vzpostavitev tako začasne odprte tržnice kot tudi prireditvenega prostora.
Glavna odlika obravnavanega natečaja je upoštevanje programskih izhodišč, poskus sprostitve Titovega trga odvečnih prometnih površin ter zasnova ureditve prostora sedanjega parkirišča ob PTC Primorka brez odvečnih in nepotrebnih elementov in objektov, ki vzpostavlja nov javni prostor mesta Postojne – trg, oblikovan z objektom tržnice in novim ter obstoječim poslovnim objektom, ki je tudi vsebinsko dovolj bogat, saj služi kot točka druženja v mestu (možnost ureditve nestalne odprte tržnice kot tudi prostora za prireditve).

Plakati

Avtorji:

Gašper Medvešek, u.d.i.a.
Mojca Zavasnik, abs.arh.
Črt Čuček, abs.arh.
Majda Medvešek, u.d.i.a.
Igor Medvešek, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Elaborat sodi med oblikovno in vsebinsko dovršena dela. Urbanistični del je usmerjen k radikalni in kakovostni obravnavi problema oblikovanja mestnega prostora s ciljem, da se doseže pravo in učinkovito interpretacijo podobe mesta.
Ureditev Titove ter Tržaške in drugih prostorov je izvedena avtorsko, toda elaborat nima nakazanih vseh ključnih rešitev. Zanimiv je predlog rešitve urejanja Titove ceste za upočasnitev prometa in za premostitev roba, ki ga ta zelo prometna cesta predstavlja.
Celoten elaborat je usmerjen tudi v premostitev nastalih mej v mestnem prostoru. Koncept ni dodelan do konca in je v nekaterih ključnih elementih pomanjkljiv, kar postavlja pod vprašaj razvoj in izvedljivost ideje.
Slabše je nakazana rešitev Titovega trga.
ARHITEKTURA
Arhitekturna rešitev je podana v pravem merilu velikosti, ima pravilno razmerje funkcij in je v ravnotežju z predlagano ureditvijo zunanjega prostora.
Podane oblikovne rešitve pa ne omogočajo zahtevane izvedljivosti v predpisanih ekonomsko tehničnih okvirih. Oblikovna rešitev ni zadostno vpeta v širše in ožje mesto tkivo.
Izredna dovršenost predstavitve in kompozicije daje elaboratu prav poseben pečat in je izvrsten primer natečajnega izdelka. Način predstavitve in izbira posegov sta smiselno povezani. V ključnih primerih pa ni dovolj poglobljen prikaz način reševanja obstoječih problemov.

Plakati

Avtorji:

Rok Benda , u.d.i.a.
Primož Hočevar, u.d.i.a.
Mitja Zorc, u.d.i.a.
Sanja Škrinjar Zorc, u.d.i.a.

Plakat:

plakati

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Elaborat rešuje natečajno nalogo v vseh programskih točkah odlično in nadpovprečno, tako urbanistični del, kot tudi arhitekturo tržnice.
Elaborat učinkovito rešuje prav vse vrste prometa. Inovativen je način razbremenitve prometa na Titovem trgu in sistem navezave trga na park.
Predlagana je tudi organizacija parkirišč, na spodnjem robu Tržaške in tako omogočena boljša organizacija zunanjih javnih programov na sončnem zgornjem delu ulice. Povezave med mirujočim prometom in ostalimi sistemi so dobre, podzemna parkirišča so na pozicijah trgov in na območjih, kjer so predvideni večji gradbeni posegi.
Zasnova med vsemi elaborati predvideva največ podzemnih parkirnih površin na območju mestnega središča, kar je lahko napotilo za prihodnost, izvedba le-teh je pa v mestu, ki nima niti še uvedenega plačljivega parkiranja vprašljiva.
Predlagani načini in formati zazidave so izhajajo iz kraju lastnih principov. Posebna kvaliteta elaborata je jasno formiranje odprtih tržnih prostorov.
Na izviren način se avtor posveča ureditvam robov mestnega parka. Elaborat je tudi sicer edini, ki obravnava Titov trg, kot volumen, ki mu pa ne sledi ustrezna talna ureditev. Na območju Titove ceste predlog ohranja bulevarski profil in povečuje površine namenjene pešcem in kolesarjem.
Urbanistične problematike se avtor loteva loti z urbanističnimi orodji in jih rešuje celostno na način, ki zagotavlja dobro podlago za mestno zasnovo, predvsem pa tako, da probleme rešuje sistematično, dolgoročno in brezkompromisno.
Natečajni predlog uvaja veliko odličnih rešitev tako, da je pravzaprav lažje našteti tiste posege, ki so po mnenju žirije bolje rešeni v drugih elaboratih:
Navkljub dobremu formiranju robov mestnega parka zeleni del parka ne nadgrajuje sedanje ureditve. Program otroških igrišč je dobro koncipiran, sama lega ob robu parka pa je manj primerna. Gabariti možne pozidave parka so probsežni.
Titov trg je z možno prizidavo hotela in s predlaganim rezervatom turističnega inštituta izoblikovan tridimenzionalno. Talna ureditev pa ne sledi novim jasno postavljenim robovom. Talne ureditve trgov, bi lahko še bolje podpirale osnovno zamisel, če bi bile bolj enovite in morebiti posegale tudi v sam vozni profil Tržaške ceste.
Predlagane regulacijske linije zidave so preveč toge in praviloma zahtevajo rušitve, tudi na mestih, kjer bi lahko enake rezultate dosegli (npr. zgornji rob Titove in Jenkove) z oženjem prometnega profila.
Talne ureditve na območju sodišča bi bile možne in smiselne le ob koreniti predelavi in prizidavi sodišča.
ARHITEKTURA
Funkcionalna shema tržnice je zelo dobra, ravno tako tudi njena umestitev v obstoječ že organiziran prostor, kar pa ob prelagani podkletitvi ni nujno kvaliteta. Zazelenitev sredinskih polj parkirišč pa je moteča za organiziranje večjih prireditev na tem območju.
Orientacija najbolj vitalnih programov proti parkirišču je bila ocenjena, kot slabša rešitev.
Enako velja tudi za podvojevanje komunikacij na bokih stavbe.
Tržnica sledi formatu stavb predvidenih v urbanističnem delu, zato v nadstropje locira tudi neživilske prodajne programe. Med elaborati, ki so tržnico najbolje reševali ima predlagana zgradba največ površin.
Stavbo odlikuje fleksibilna zasnova in programska nevtralnost zaprtih površin. Arhitektura zgradbe je zadržana in umirjena. Programska dvojnost stavbi preprečuje, da bi bil njen nagovor v smeri mestnega jedra in Titove ceste tako učinkovit in prepoznaven, kot iz parkiriščne strani.

Plakati

Avtorji:

mag. Marko Apollonio, u.d.i.a.
Petra Brank, u.d.i.a.
Nina Crljenko, u.d.i.a.
Barbara Debevec, u.d.i.a.
Jure Melon, u.d.i.a.
Lara Može, u.d.i.a.
Bernard Podboj, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Izstopa predelava avtobusne postaje z nadomestno gradnjo postajnega objekta v novo mestno dominanto. Območje C kot poslovna četrt mesta. Dostop do Jame se rešuje alternativno mimo Titovega trga po Jenkovi ulici in s turističnim vlakom preko trga. Zaprtje trga za promet, obvoz po Jenkovi ulici z AB postaje. Poenotenje urbanih površin starega dela mesta.
Sama umestitev tržnice v prostor (v delu parka) je dobra rešitev kot alternativa predlaganim rešitvam, vendar ni v skladu z priporočili naročnika za možno lokacijo ter kot takšna rešitev posega v obstoječi park. Natečajna žirija je ocenila, da so združene javne zelene površine vrednota, ki jo je potrebno ohranjati. Polovico območja zasede tržnica z ostalim programom, povezana skozi širok podhod z mestnim središčem. Druga polovica klasičen park, vstop preko stopnišča v SV vogalu. Sam park je premalo obdelan kljub širitvi in umestitvi treh programskih otokov.
Bolj detajlni opisi programov na tržaški niso podani. Ureditve nakazane skozi skicirane vinjete.
Tržaške ulica se obravnava le površno in je slabo razčlenjena. Predvideva se možnost faznega zapiranja dela Tržaške.
Sama urbanistična zasnova podrobno in dosledno rešuje številne krajevne probleme, na način , ki omogoča fazne rešitve. Ostale urbanistične rešitve v celoti dobro izpolnjujejo pričakovanja natečaja.
Sama umestitev tržnice v prostor (v delu parka) se zdi dobra rešitev kot alternativa predlaganim rešitvam, vendar ni v skladu z priporočili naročnika . Kot arhitekturna rešitev si zasluži delno nagrado, vendar se takšna rešitev žal ne da prenesti na predvideno lokacijo tržnice ob Titovi cesti.
Sam objekt ni zasnovan bogato tako da je zaprti del tržnice zasnovan skromno, vendar dopušča možnost širitve, v primeru da se program izkaže za uspešen.
Rešitev tržnice ponuja alternativno lokacijo umestitve, ki je vezana predvsem na revitalizacijo mestnega prostora. Tržnico obravnava kot osrednji mestni prostor in jo veže na dostopne javne površine. Predlaga tudi možnost zamenjave zemljišča in smiselno zaokrožitev obravnavanega prostora. Poslopje tržnice je smiselno deljeno na zaprt, pokrit in odkrit prostor.
Pokriti in odkriti del tržnice lahko služi tudi kot prireditveni prostor, odkrit del pa je istočasno tudi razširjen park in promenada z mestnega trga v park. Orientiranost objekta proti mestu zaokroža celoto obravnavanega prostora (trga in parka)
Prostor zaprtega dela tržnice je zasnovan skromno, vendar dopušča možnost širitve, v primeru da se program izkaže za uspešen. Njegova konstrukcijska zasnova pa dopušča možnost združevanja in ločevanja enot v primeru, da se predvideni program izkaže za neuspešen.
Objekt skuša možnost neuspeha programa, že v sami zasnovi rešiti z alternativnim programom pokritega prizorišča.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec , u.d.i.a.
Ana Kučan, u.d.i.ka.
Uroš Rustja, abs.arh.
Luka Javornik, abs.kraj.arh.
Tomaž Mlinarič, štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

URBANIZEM
Elaborat odlikuje izredna doslednost izpeljave ideje, ki na podlagi strukturne in morfološke analize grajenega prostora in odprtega prostora ter iz koncepta oživljanja starega mestnega jedra privede do novih rešitev. Med predlogi izstopa predvsem menjava lokacij tržnice in obstoječe avtobusne postaje ter umestitve Notranjskega muzeja v območje parka. Hkrati elaborat odlikujejo zadržane in premišljene oblikovalske rešitve odprtih prostorov in dopolnilnih gradenj, ki izboljšujejo kvaliteto mestnega prostora z raznolikimi ambienti in programi. Rešitve so celovite, elaborat je eden redkih, ki gradi tudi na zelenem sistemu. S predlaganimi rešitvami avtorji izpostavijo in poudarijo razlike med tremi osnovnimi enotami, ki jim zaključijo robove in jih medsebojno povežejo, ter vzpostavijo razmerja med odprtim in zaprtim prostorom in značaje posameznih prostorov, trga, parka, ulice.
Umestitev tržnice na mesto sedanje avtobusne postaje avtorji utemeljujejo s strukturno in morfološko analizo ter z vidika oživljanja starega mesta. V središče mesta želijo umestiti vitalne mestne funkcije, ki se praviloma selijo na mestne robove, namesto da bi bile locirane na peš dostopnosti meščanov.
Titov trg so avtorji zasnovali kot enotno površino, očiščeno neustreznih objektov in ureditev, z ostrim robom ob Jamski cesti in Inštitutu za krasoslovje in z mehkim zapiranjem z drevesno vegetacijo napram Titovi cesti. Ideja je, da se izpostavi vlogo trga kot osrednjega strukturnega vozlišča. Predvideno je umirjanje prometa in ukinitev parkiranja, hkrati pa je skoti trg puščen prometni tok. Žirija je bolje ocenila elaborate, ki so predvideli redukcijo prometa skozi trg. Nov večnamenski objekt med Hotelom Kras in sodiščem omogoča prestrukturiranje prostora ob vstopu v podhod, ki povezuje Park in staro jedro.
Zasnova parka je jasna, z osnovno idejo oblikovanja in programov v dveh delih, ki predstavljata prostorski in programski kontrast, z ohranitvijo obstoječe drevesne vegetacije in vzpostavitvijo odnosa do stičnih območij. Na podlagi strukturne analize in z vidika programske obogatitve je v park umeščen Muzej, ki je preko mostu povezan s Titovo cesto. Na ta način vzpostavlja dodatno povezavo parka z mestom in odpira možnosti doživljanja v več ravninah. Žirija je ocenila, da so javne zelene površine vrednota, ki jo je treba v čim večji meri ohranjati, zato je kot boljše ocenila elaborate, ki so programske obogatitve z objekti predvideli na robovih, izven ožjega območja parka.
Na Tržaški cesti avtorji predvidevajo strukturno izboljšanje stanja ter ohranjajo osnovno namembnost. Na cesti se ohranja promet, vendar se ga reducira ter predvidi le kratkotrajno parkiranje. Parkiranje se predvidi v garažni hiši za južnim robom zazidave in za severnim robom ob osnovni šoli. Sproščeni odprti prostori postanejo nove točke druženja, odprejo se možnosti prečnih povezav in pogledov v krajino.
Žirija je ocenila, da so predlagane urbanistične rešitve dosledno izpeljane in z upoštevanjem merila mesta. Predlog zamenjave tržnice in avtobusne postaje je načeloma strokovno utemeljen, vendar v danih razmerah za občino manj sprejemljiv.
ARHITEKTURA
Tržnica je zasnovana v skladu z izbrano lokacijo, kot pretočen odprt prostor pod lebdečo nagubano streho. Zasnova upošteva navezave na širši prostor, tako funkcionalno kot oblikovno. Funkcionalna zasnova objekta je logična in omogoča fleksibilno izrabo. Objekt nima predvidenih dodatnih poslovnih prostorov. Tržna ploščad je zasnovana več namensko, lahko služi kot parkirni prostor, tržni prostor ali ambient za prireditve. Od drugih rešitev se razlikuje predvsem po prečni zasnovi, razgibanosti volumna in dobri pretočnosti prostora.
Predlagana rešitev ima nekatere zelo dobre strokovne vrednote v smislu postopka analitičnega dela.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 9

Nenagrajeni: 8

Nenagrajeni: -

Nenagrajeni: -

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK