Urbana prenova medicinskega območja Vodmat

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, urbanistični natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za URBANO PRENOVO MEDICINSKEGA OBMOČJA VODMAT Zavod RS za transfuzijsko medicino, Univerzitetni klinični center, Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta.

Predmet projektnega natečaja
Predmet natečaja je razmestitev, oblikovanje in funkcionalne usmeritve za novo predvideno stavbo Zavoda RS za transfuzijsko medicino, novih objektov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z ter objekta druge faze Univerze v Ljubljani Medicinske fakultete, oblikovanje in funkcionalna zasnova pripadajočih zunanjih površin (dvorišča, parkirišča, dovozi, manipulacija, …), predvsem pa javnih odprtih površin pred vhodi v predvidene stavbe v ožjem natečajnem območju ob upoštevanju funkcionalnih povezav in predlaganih ureditev v širšem prostoru.

Naročnik: Zavod RS za transfuzijsko medicino
Rok oddaje: 15.12.2020
Zaključno poročilo komisije: 5.2.2021
Povezava na Portal JN

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
prof. mag. Tadej Glažar, univ. dipl. inž. arh.

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (naročnik – UL MF):
prof. dr. Igor Švab, dr. med., dekan

Član (naročnik – ZTM):
Iztok Krumpak, univ. dipl. prav.

Član (naročnik – UKC):
Jure Dolinar, univ. dipl. inž. str.

Član (naročnik – MOL):
mag. Miran Gajšek, univ. dipl. inž. arh.

Član (ZAPS):
Tadej Žaucer, univ. dipl. inž. arh.

Član (ZAPS):
Vid Ratajc, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica članov (naročnik – MZ):
mag. Simona Hribar Motore, univ. dipl. prav.

Namestnik članov (ZAPS):
Radovan Romih, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Poročevalec A:
Maj Juvanec, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalka KA:
Jana Kozamernik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenka za tehnlogijo:
Marja Konečnik, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenec za program:
Gorazd Ravnikar, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenka za področje varstva kulturne dediščine:
mag. Darja Pergovnik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za promet:
mag. Andrej Cvar, univ. dipl. inž. grad.

Skrbnik natečaja:
Jure Henigsman, mag. inž. arh.

16. 6. 2021

Vabilo na razstavo

Razstava

Otvoritev razstave bo v sredo 16.6.2021 ob 11.00 uri v avli UCK LJ.
Razstava bo na ogled vsak dan do 16.9. 2021 od 8.00 do 20. ure.
Vljudno vabljeni.

Vabilo

6. 4. 2021

Sporočilo za javnost št. 3

Obveščamo vas, da bo naročnik pri plačilu računov upošteval 60 dnevni plačilni rok v skladu 19.členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP, Ur. l. RS, št. 152-2610/2020). ZAPS bo vse obveznosti v zvezi s tem natečajem (nagrade, priznanja, odškodnine in honorarje ocenjevalne komisije) poravnal po prejetju sredstev od naročnika, predvidoma po 04.05.2021.

23. 11. 2020

Sporočilo za javnost št. 2

Rok za oddajo natečajne makete se podaljša do torka 5 1. 2021 do 12:00.

14. 10. 2020

Sporočilo za javnost št. 1

Rok za oddajo natečajnih elaboratov se podaljša do torka 15. 12. 2020 do 16:00.
Rok za oddajo natečajne makete se podaljša do ponedeljka 21. 12. 2020 do 16:00.

Plakati Mapa Maketa

Avtorji:

Katušič Kocbek Arhitekti

Davor Katušič, dipl. inž. arh., MA BiA

Jana Kocbek, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

projektna skupina:
Katušič Kocbek Arhitekti
Davor Katušič, dipl. inž. arh., MA BiA
Jana Kocbek, univ. dipl. inž. arh.
Aljoša Kotnjek mag. inž. arh.
Karla Jelić Balta, mag. inž. arh.
Antonija Anđelić, mag. inž. arh.
Ivana Đurđević, mag. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaboratu je žirija soglasno podelila prvo nagrado. Ob dejstvu, da so pravilno rešeni praktično vsi pogoji in usmeritve natečajne naloge predlagana urbanistična rešitev nedvomno predstavlja najboljši potencial za oblikovno in programsko dodano vrednost, oziroma celo novo kvaliteto v urbanem prostoru središča Ljubljane, oziroma območja Vodmat.

Ravno primerna urbanistična raven obdelave omogoča nadaljevanje razvoja projekta vseh investitorjev in detajlnejšo obdelavo v OPPN. Urbanistični koncept kreativno nadgrajuje obstoječi koncept zasnove UKC arhitekta Kristla in Medicinske fakultete arhitekta Ažmana na način, da na novo opredeli dve uravnovešeni osi: Šlajmerjevo ulico in nanjo pravokotno novo urbano os, katera sega tudi čez reko Ljubljanico. Na ta način doseže zelo dobro uravnoteženost z obstoječim, še nedokončanim urbanističnim konceptom. Šlajmerjeva ulica je poglobljena za motorna vozila, katere parterni del je tudi skupni prometni prostor, Zaloška cesta je urejena kot skupni prometni prostor, Bohoričeva ulica je glavna napajalna ulica za celoten kompleks. Predvsem Grablovičeva ulica hkrati pa tudi Bohoričeva ulica prevzemata tranzit z Zaloške ceste. Iz Bohoričeve ulice se napajajo podzemne garaže in omogoča dostavo ter servisne povezave med vsemi programskimi sklopi kompleksa. Iz Bohoričeve ulice se napajata tudi Šlajmerjeva ulica in Korytkova ulica, katera pa je primarno napajalna in se ne izteče na Zaloško cesto. Izvedba predlaganega koncepta pomeni za Zaloško cesto tudi dobrodošlo konceptualno urbano spremembo in navsezadnje spremembo iz Zaloške ceste v Zaloško ulico.

Zeleni sistem uspešno integrira zelenje z zdravstvenimi programi; zavarovani park in stavbi na Bohoričevi ulici 30 ter na Šlajmerjevi ulici se oblikovno in vsebinsko povezujejo v novi parkovni sistem. Levi breg reke Ljubljanice je zasnovan kot parkovna površina, povezana preko tranzitnega prometa sproščene Zaloške ceste v enotni javni odprti prostor. Odnos do objektov kulturne dediščine je izjemno dober, jih upošteva in nadgrajuje ter povezuje v enoten, javni urbani in zeleni sistem. Predlog ohranjevanja in vključitve obstoječih objektov kulturne dediščine in/ali umetniških artefaktov na primeren način predstavlja kontinuiteto načrtovanja in izgradnje celotnega kompleksa, konec koncev tudi prave identitete najpomembnejšega območja z zdravstveno namensko rabo v Republiki Sloveniji, že od 19. stoletja naprej.

Stavbe so zasnovane kot višji volumni, ker na ta način sproščajo pripadajoča zemljišča in jih namenjajo javnim urbanim površinam, nujnim servisom in zelenim parkovnim površinam. Postavitev višjih stavb je primerno umerjena glede na hierarhijo urbanistične zasnove celotnega zdravstvenega kompleksa in glede na urbanistično oblikovanje severovzhodnega območja ožjega središča Ljubljane; zelo dober primer sta recimo dominantna stavba ZTM (8 nadstropij) na vogalu Zaloške in Bohoričeve ter enako 8 nadstropna Medicinska fakulteta, Kliničnega oddelka za gastroenterologijo in Stomatološke klinike. Vse tri stavbe so na Bohoričevi ulici. Pri nadaljnji obdelavi sicer zelo dobre rešitve lokacije in objekta Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM) je potrebno še natančneje definirati faznost in parkiranje. Povezave obstoječe Medicinske fakultete (MF) arhitekta Ažmana in nove MF ter Stomatološke klinike s Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike UKCL so dobre. Nadzidava Ginekološke klinike je kot varianta sprejemljiva, na ta način sproščamo nujno potrebni javni in poljavni prostor ob Šlajmerjevi in Zaloški; primer, ob Šlajmerjevi ulici, je locirana tudi popolnoma nova Ginekološka klinika z inštitutom – 3. faza. Avtorji tudi upoštevajo obstoječi in načrtovani (res nujno potrebni) objekt Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na severni strani Bohoričeve, kar je sicer izven območja obdelave. Dodatno predlagajo razvoj DTS jug, vizionarsko umeščajo velike razvojne prostorske površine medicinske dejavnosti UKC 2 ob Povšetovo ulico in predvidijo mestno bolnišnico na prostoru nekdanje vojaške bolnišnice. Zaradi uravnotežene nadgradnje obstoječega urbanističnega koncepta, zaradi nove urbane kvalitete in dodane vrednosti za vse deležnike ter zaradi upoštevanja vseh bistvenih pogojev natečajne naloge žirija podeljuje elaboratu prvo nagrado.

Plakati Mapa Maketa

Avtorji:

Kombinat d. o. o.

Ana Grk, univ. dipl. inž. arh.

Blaž Kandus, univ. dipl. inž. arh.

Alja Mišigoj, univ. dipl. inž. arh.

Rok Preskar, mag. inž. arh.

prostoRož

Alenka Korenjak, univ. dipl. inž. arh.

Vesna Skubic, mag. inž. arh.

Zala Velkavrh, mag. soc.

Urbanisti d. o. o.

dr. Mojca Oman Furman, univ. dipl. inž. geod.

mag. Gorazd Furman Oman, univ. dipl. inž. arh.

Iva Lukan, štud. arh.

Sodelujoči:

Igor Stavrević, City Studio d. o. o. – konzultant in izvedenec za prometno ureditev

Denis Krhlikar, štud. arh. – pomoč pri izdelavi analiz

Insert iz poročila komisije:

Elaboratu je žirija soglasno podelila drugo nagrado. Avtorji predlagajo popolnoma jasen urbanistični koncept »Klinike v zelenju« ob hkratnem maksimalnem izključevanju prometa iz ožjega in celo širšega natečajnega območja. Predlagane so radikalno drugačne investicije v prometno ureditev s funkcioniranjem izključno internega, torej ne tranzitnega prometa na Zaloški cesti in Bohoričevi ulici, brez parkirnih mest znotraj ožjega in širšega natečajnega območja, z uporabo drugačnih oblik mobilnosti. Predvsem je bistven predlog nove velike garažne hiše izven natečajnega območja na območju »Dinos«, ki je oddaljeno približno 500 m, preko dolenjske železnice, kjer je po Občinskem prostorskem načrtu – Izvedbeni del, sicer predvidena stanovanjska gradnja.

Poanta prometne ureditve je, da sta vitalna dela tako Zaloška kot tudi Bohoričeva zaprti za tranzitni promet; Bohoričeva ulica izgubi obstoječo in planirano funkcijo glavne napajalne ceste in hkrati tudi tranzitne ceste, ki razbremenjuje Zaloško cesto. Avtorji smatrajo, da je sedanja poglobitev Šlajmerjeve ulice velika ovira v prehodnosti območja, predlagajo izravnavo, torej je Šlajmerjeva ulica zaprta za osebni motorni promet, ni več poglobljena do intervencijskega in servisnega uvoza v obstoječo Porodnišnico. Dostop do klinik za osebna vozila je rešen s prometnima zankama na Bohoričevi ulici in Zaloški cesti, posamične sestopne »kiss&go« točke za bolnike in svojce so ob vhodih v posamične klinike. Bistveni in sestavni del projektne rešitve je popolnoma nova velika garažna hiša na območju bivše lokacije »Dinos«, približno 500 m stran od vhoda do obstoječih in novih programov. Žirija meni, da je takšen predlog sicer zanimiv, vendar neizvedljiv v kratkem roku. Predviden je še »shuttle minibus« in dve novi postaji BicikeLJ na Vodmatskem trgu in na severu Korytkove ulice. Preureditev Korytkove ulica temelji na kvalitetno zasnovanem skupnem urbanem prostoru med obstoječo Pediatrično kliniko in novo Medicinsko fakulteto. Urgentni in servisni dostopi vozil so omogočeni samo na parterju, kar je problematično, ker so obstoječi objekti že sedaj narejeni z upoštevanjem servisnega dovoza na ravni poglobitve; predvsem je problem že omenjeno dejstvo dovoza do Porodnišnice, ker je celotni obstoječi objekt zasnovan na način deniveliranega dovoza. Za novo porodnišnico je predlagan nov uvoz iz Zaloške, torej je v vsakem primeru potrebno ves servisni in intervencijski promet za novo porodnišnico voditi po Zaloški, obstoječi poglobljen uvoz ne funkcionira več. V tej zvezi se postavi vprašanje prioritete, ali je res pomembnejši odlično zasnovan parterni, urbani, parkovni del, ki pa onemogoča tako obstoječo, kot tudi načrtovano funkcionalno in programsko zasnovo območja, predvsem v smislu intervencijskih in servisnih dovozov?

Pri varovanju kulturne dediščine avtorji ne ohranjajo hiše na Bohoričevi 30 in vile Šlajmerjeva 8. Oražmov vrt oblikujejo v zunanji prostor skupaj s paviljonom, ki ga namenijo kavarni in kantini v zelenju. Zasajeni so novi drevoredi ob Zaloški, Korytkovi, Šlajmerjevi in Bohoričevi. Ozelenjeno območje med objektni prehaja preko sproščene Zaloške ceste na levi breg reke Ljubljanice; predlagan novi most v podaljšku Bohoričeve je nefunkcionalno konične oblike. Predlagane zelene ureditve so v posamičnih primerih problematične zaradi prioritetnih intervencijskih poti.

Med obstoječo Pediatrično kliniko UKC in predlagano lokacijo Kliničnega oddelka za gastroenterologijo interne klinike UKC je opredeljen skupni urbani prostor; tudi sicer je Korytkova ulica obdelana kvalitetno, povezuje obstoječe objekte UKC s razvojem zdravstvenega kompleksa na vzhodu. Zavod za transfuzijsko medicino je zasnovan dobro, spremeniti je potrebno servisno dostavo večjih vozil (avtobus in polpriklopnik). Med objektoma Medicinske fakultete in Stomatološke klinike povezava ni najprimernejša. Nova stavba Ginekološke klinike je predvidena na lokaciji stavbe ZTM, kar pomeni problematično faznost. Vsi novi objekti so zasnovani tako, da je omogočena zelena streha.

Zaradi doslednosti koncepta, radikalnosti in zanimivosti elaboratu žirija podeljuje drugo nagrado.

Plakati Mapa Maketa

Avtorji:

Nejc Černigoj, mag. inž. arh.
mag. Andrej Černigoj, univ. dipl. inž. arh.
Jadranka Grmek, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaboratu je ocenjevalna komisija soglasno podelila tretjo nagrado. Avtorji svoj natečajni predlog umeščajo v kontekst širšega razmisleka o razvoju celotnega medicinskega območja katerega vidijo kot sistem programsko in oblikovno zaključenih kampusov z lastno identiteto, ki se tvorijo okrog osrednjega javnega prostora.

Zasnova sledi obstoječi strukturi prostora, ki jo določajo smeri dominantnih stavb in obstoječih ulic, na smer katerih se naslanjajo novi objekti. Na južnem delu območja so stavbne lamele ZTM postavljene pravokotno ob Zaloško, dozidave Ginekološke klinike in novi kliniki pa dograjujeta ulični prostor vzdolž Šlajmerjeve. Na severnem delu območja so dograditev Medicinske fakultete (MF), nova Stomatološka klinika in KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo predvideni v dveh krajših in eni daljši lameli, ki so medsebojno povezane v vseh etažah, in ki sledijo obstoječi geometriji MF. Vse stavbe imajo dvoetažni parterni del in nadzidavo v obliki lamele ali stolpiča. Zgornji deli stavb so postavljeni previsno preko parternega dela in ustvarjajo nadkrite prostore kot razširitev javnega prostora v pritličju pred vhodi.

Zasnova območja ustvarja novo identiteto, prostorsko berljivost in orientacijo v prostoru. Odlikuje jo jasnost in učinkovitost zelo enostavnih intervencij v obstoječo grajeno strukturo, ki se naslanja na kvalitetne obstoječe nastavke in ne preglasi obstoječih objektov. Obstoječe stavbno tkivo dograjuje z nadaljevanjem in sproščanjem obstoječih prostorskih osi vzdolž Korytkove in Šlajmerjeve.

Sistem zelenih površin je jasno strukturiran in ga gradijo javni parki, drevoredi, prosto zelenje in zvezna parkovna pešpot, ki se vzpostavlja v smeri V-Z ob Ljubljanici Bohoričevo poveže preko Ljubljanice s Koblarjevo in nadaljuje Korytkovo z drevoredom južno od Zaloške do reke. Slabše je povezan zeleni sistem v smeri S-J v osrednjem delu, kjer je prostor slabo prehoden in nepovezan z obrečnim prostorom.

Kulturno dediščino vrta Bohoričeva 30 delno ohrani in prezentira. Odstranijo se Šlajmerjeva klinika, gluhonemnica in Plečnikov park pred Leoniščem.

Zasnova prometa je klasična in ni skladna s pričakovanji o bolj trajnostnem prometu. Prednost daje ureditvi motornega na račun nemotornega prometa. Parkiranje za potrebe klinik rešuje v kletnih etažah vsake klinike. Povezave znotraj območja so nedosledne, nekoliko kaotične, ni dobrih dostopov v območjih ZTM in MF, kjer so premajhne manipulacijske površine. Območje je ranljivo za nujne in intervencijske dovoze zaradi ureditev prometa na odprtih površinah in lokalnih dovozov v garaže. Predlaga visoko kapacitetno javno garažo na odlični lokaciji ob Malenškovi in Zaloški v povezavi s predlogom uvedbe lokalne avtobusne linije UKCL od P+R lokacij.

Predlog za umestitev KO za gastroenterologijo v južnem podaljšku DTS je zelo kvaliteten. Na S strani MF je ohranjen interni terminal za dovoz umrlih na sodno medicino. Nekoliko nerodna je rešitev MF v dveh krilih z ozko cezuro in nadaljevanje v Stomatološko. Rešitev ZTM je med najbolj kvalitetnimi in ohranja obstoječi objekt v prvi fazi. Slabše sta rešeni novi kliniki, ki nimata definiranega programa. Prizidek h Ginekološki kliniki razdeli program OP in intenzivna nega v dve etaži, kar je manj sprejemljivo.

Člani komisije so (v okviru razrešitve postopkovnega vprašanja) soglasno ugotovili, da obrazložitev na strani 17 elaborata (mapa) več kot zadostno utemeljuje zavestno odločitev natečajnikov, da lokacijo KO za gastroenterologijo IK UKC LJ umesti na lokacijo obstoječe stavbe B Onkološkega inštituta ter nivojskega parkirišča za njo (povezava z DTS UKC LJ na južni strani). Obrazložitev v vsebinskem smislu jasno navede, zakaj je ta rešitev urbanistično in programsko ustreznejša kot umeščanje v ožje področje natečaja (med Korytkovo, Šlajmerjevo in Bohoričevo) pri čemer se nasloni tudi na koncept UKC LJ kot rastoče strukture (arhitekt akad. Stanko Kristl) ter na smiselnejše povezovanje programov znotraj UKC LJ, prav tako nakaže lastniško (oziroma stavno) rešitev situacije v okviru mogočih menjav, ki predstavljajo utečen in standarden način razreševanja lastniških razmerij. Glede na nespremenjeno rabo prostora, je predlog utemeljen tudi v okviru namenske rabe prostora.

Ocenjevalna komisija je prepoznala utemeljenost izhodišč zasnove, ki poglobljeno premisli širši kontekst razvoja medicinskega območja in prepozna kvalitetne urbanistične nastavke, ki so prisotni v prostoru. Iz teh s premišljenimi in zadržanimi, pa vendar odločnimi potezami izpelje kvalitetno zasnovo grajenega in uličnega prostora in ustvari uravnotežen odnos med stavbnimi masami in kvalitetno sosledje zelenih odprtih javnih prostorov. Zadržanost posega pa se odraža tudi v nekoliko manj prehodnem odprtem prostoru v smeri sever – jug in slabše izpeljanimi povezavami in navezavami na sistem obrečnega prostora. Preveliko prilagajanje obstoječemu prometnemu režimu elaborat ne nadgradi prometne ureditve v smislu trajnostnih rešitev prometa. Elaborat se uvršča med najbolj prepričljive in prinaša zelo dobre predloge za ureditev parkiranja v visoko kapacitetni garažni hiši ob Zaloški in umeščanje KO za gastroenterologijo, zato mu je ocenjevalna komisija soglasno podelila tretjo nagrado.

Plakati Mapa Maketa

Avtorji:

asist. Aleksander Vujović, mag. inž. arh.

David Groleger, mag. inž. arh.

Bor Pungerčič, univ. dipl. inž. arh.

dr. Jure Kotnik, mag. inž. arh.

Zala Bokal, dipl. inž. arh. urb.

Jan Škrjanec, mag. inž. arh. urb.

Deja Vrbnjak, abs. arh.

Sanja Godec, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Aleksandra Mitrović, dr. med.

Urška Miklavčič, dr. med.

Igor Stavrević, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat odgovarja na natečajno nalogo z jasno prepoznavno umestitvijo dveh večjih horizontalnih struktur s stolpi ob Bohoričevi ulici in Zaloški cesti ter z manjšim prizidkom na vzhodu Ginekološke klinike. Z razporeditvijo struktur ustvari kvalitetno gostoto na ožjem območju natečaja.

Bistveni idejni element obeh struktur je povezovalna hrbtenica v funkciji horizontalnih komunikacij, ki jo elaborat povzema po oblikovnem konceptu objekta DTS arhitekta akad. prof. dr. Stanka Kristla ter je prisotna tudi v stavbi Medicinske fakultete arhitekta Vladimirja Ažmana. Dodatno projekt podrobno definira strukturo odprtih prostorov v obliki zveznih sekvenc s prezentacijo vrta in dediščine na Bohoričevi 30, Vodmatskega trga, Plečnikovega trga ob Šlajmerjevi ulici in parka ob Ljubljanici. Elaborat izstopa s predlogom, da se ohranja današnja glavna stavba ZTM.

Celovitost urbanistične ureditve želijo avtorji elaborata doseči z idejno navezavo na sistem komunikacijske hrbtenice glavnega dela UKC in Medicinske fakultete ter z umestitvijo dveh programsko mešanih struktur, ki sledita geometriji Bohoričeve ulice in Zaloške ceste. S to potezo tudi jasno, kvalitetno izoblikujejo ulični fasadi. Dostopnost območja prevzameta omenjeni prometnici, ki sta opremljeni s površinami za pešce, kolesarje in z drevorednimi zasaditvami. Uvozi in izvozi v podzemne etaže so postavljeni v ulične prostore Šlajmerjeve in Korytkove ulice, kar povzroči prevelike zožitve parterja na sicer enosmernih ulicah. Enotno reševanje mirujočega prometa, razen kratkotrajnega parkiranja, avtorji urejajo s podzemnimi parkirnimi površinami v dveh kleteh. Prehodnost območja je zagotovljena zelo jasno v smeri V-Z ter manj uspešno v smeri S-J. Manj primerno je z neenotnim oblikovanjem zasnovana Korytkova ulica, tudi z iztekom na Zaloško cesto. Kvalitetna je urbanistična zasnova odprtih prostorov s sekvenčno in funkcionalno umestitvijo trgov in parkov. Le ti so večinoma tlakovani in zasajeni z drevesi. Preostale zelene površine na raščenem terenu so manjše in razdrobljene.

Funkcionalne zahteve programov so z vzpostavitvijo povezovalne hrbtenice dobro rešene na nivoju povezav posameznih programov s horizontalnimi komunikacijami na katere se logično vežejo jedra z vertikalnimi komunikacijami. V pritličju največje programske strukture predviden arkadni hodnik na južni in vzhodni stranici, kar prinese k kvaliteti zunanjega prostora. V nekaterih delih je odmik med posameznimi programskimi segmenti majhen, kar pomeni slabšo naravno osvetljenost. V manjši strukturi ob Zaloški cesti sta predvidena programa ZTM 1. faza in inštitutov Ginekološke klinike. Objekta povezuje hrbtenica, ki pa deluje na manj primeren način, saj se prva faza ZTM s starim objektom povezuje preko inštitutov Ginekološke klinike. Za manj uspešno je ocenjen prizidek Ginekološke klinike, saj je tlorisna površina preajhna za umestitev vseh operacijskih dvoran v eni etaži. Višino in odmike stolpa Kliničnega oddelka za gastroenterologijo z desetimi nadstropji bi bilo potrebno temeljiteje preveriti z vidika omejevanja zračnega pristopnega koridorja heliporta. Trajnostna zasnova se kaže v oblikovanju številnih drevesnih struktur v odprtem prostoru ter v intenzivni zazelenitvi na terasah v prvih treh nadstropjih obeh kompleksov. Dodatno je trajnostni pristop viden v oblikovanju številnih atrijskih elementov v stavbnih strukturah z energetsko ugodno orientacijo visokih volumnov. Globina stolpov je za optimalno energetsko in funkcionalno organizacijo nekoliko podhranjena.

Elaborat z večjimi višinami vzpostavlja argumentiran dialog v prid povečanja nezazidanih javnih površin v mestnem parterju. Elaborat vzpostavlja aktiven pozitiven odnos do dediščine z ohranitvijo vrta in paviljona na Bohoričevi ulici 30. Prestavitev stanovanjske stavbe na istem naslovu komisija ocenjuje za nesorazmeren poseg.

Ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje priznanje zaradi jasnega koncepta in celostne rešitve ter za uravnoteženo gostoto zasnove programov v prostoru.

Plakati Mapa Maketa

Avtorji:

doc. Primož Hočevar, univ. dipl. inž. arh.

Tine Brinc, mag. inž. arh.

Lea Ograjšek, mag. inž. arh.

Petra Sajovic, mag. inž. arh.

Matic Jontez, mag. inž. arh.

Tomo Globočnik, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanistično arhitekturna rešitev v elaboratu številka 7 je svojevrstna megastruktura, po oblikovalskem pristopu metropolitanska in precej različna od vseh ostalih rešitev. Objekta novega KO za gastroenterologijo interne klinike in Medicinske fakultete (MF) sta severno ob obstoječem objektu MF, vsi ostali programi pa so združeni v treh objektih, ki so postavljeni prečno preko Šlajmerjeve ulice, ki je speljana v podhodu pod vsemi tremi objekti. Kompaktna zasnova, vključno z visokim, dominantnim novim objektom Medicinske fakultete in povezovalno pasarelo na nivoju strehe obstoječe MF omogoča večje odprte površine, deloma z obsežnim parkovnim območjem na raščenem terenu ob Bohoričevi in ob Zaloški. Za kakovost zelenih površin je žrtvovan potencial javnega uličnega prostora, tako Zaloške in Bohoričeve, kot predvsem Šlajmerjeve.

S širšim prostorom se elaborat ne ukvarja podrobno, smiselno se naveže na rešitve v veljavnem OPN. Prometna ureditev je skladna z OPN, napajanje območja je preko Bohoričeve, Korytkova ostaja slepa. Šlajmerjeva je enosmerna in ostaja dostopna cesta za porodnišnico in za nove objekte klinik in ZTM, vključno z edino uvozno izvozno rampo v kletne etaže. Zaradi enega samega uvoza na tako slabo dostopni lokaciji z enosmernim dostopom je notranji prometni sistem območja zelo ranljiv. Poleg tega je edini uvoz v garažo predviden na območju vrtca, kar pomeni, da je kakršnakoli faznost izvedbe praktično nemogoča.

Glavna povezava za pešce in kolesarje v območju je predvidena severno od novih objektov in stare porodnišnice, vhodi v objekte pa se nanjo ne navezujejo neposredno. Skozi objekte poteka servisna pot, ki je za pešce manj primerna, saj je ob njej parkiranje pod vsakim objektom.

Javni prostor je zasnovan kot pretežno zelen, vključno s površinami nad kletjo. Razmeroma velike površine so na raščenem terenu, kar omogoča visoko drevnino. Območje je dokaj dobro prehodno, ni pa jasne hierarhije med peš povezavami.

Ozka lamelna zasnova objektov je programsko manj uspešna, poleg tega je zelo vprašljiv pristop s polnjenjem različnih programov v enake volumne in posledičnim mešanjem programov. Programska zasnova je s tega vidika ocenjena kot razmeroma problematična. Novi objekt Medicinske fakultete je zasnovan kot prostorska dominanta, pri čemer je navezava na obstoječi objekt MF na predlaganem mestu, vzhodno od glavne stavbe, težko izvedljiva. Povezanost med MF in Stomatološko kliniko v najvišji etaži je programsko manj prepričljiva, ne glede na arhitekturno zanimivo rešitev s pasarelo.

Kot najbolj problematična se kaže izvedba ZTM, saj je prva faza problematična zaradi bližine obstoječega objekta, dostopov do porodnišnice in samega ZTM in nenazadnje zaradi gradnje na vrtu vile Šlajmerjeva 8.

Elaborat uspešno ohranja del vrta in objekt na Bohoričevi 30, tako da ju vključi v ureditev javne površine ob Bohoričevi ob novem objektu Medicinske fakultete. Omenjena je možnost, da hiša na Šlajmerjevi 8 ostane do rekonstrukcije ceste, v vrt pa projekt poseže že z objektom prve faze ZTM.

Elaborat vsekakor predstavlja edinstveno in zanimivo rešitev. Močna arhitekturna zasnova dosega kakovosti v smislu razmerij do odprtega prostora, vendar se bistveno slabše odziva na kompleksen program. Princip polnjenja različnih programov v preddefinirane volumne se v elaboratu ni izkazal kot uspešen, mešanje programov v novih objektih je moteče in nedomišljeno. Zasnova Medicinske fakultete je problematična, povezava z obstoječim objektom na vzhodni strani pa praktično neizvedljiva. Zasnova prometa znotraj območja z napajanjem preko enosmerne Šlajmerjeve in z vzporedno primarno peš povezavo severno od stare porodnišnice ni prepričljiva. Glavna prednost elaborata je drzna zasnova celote v velikem merilu megastrukture.

Zaradi svojevrstnega pogumnega pristopa z zgoščanjem programa ZTM, UKC in MF v povezanih kompaktnih objektih in posledično večjih strnjenih odprtih parkovnih površinah ob Bohoričevi in Zaloški, je komisija elaboratu soglasno dodelila priznanje za prispevek za kompaktno zasnovo.

Plakati Mapa Maketa

Avtorji:

Nejc Koradin, mag. inž. arh.

Nina Vidić Ivančič, mag. inž. arh.

dr. Andreja Zpušek Černe, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Viljem Fabičič, univ. dipl. inž. arh.

Juan Lucas Petit Debray, mag. inž. arh.

Martin Zlobec, mag. inž. arh.

Pedro Sardin, mag. inž. arh.

Demian Schneider, mag. inž. arh.

Ignacio Álvarez , štud. arh.

Saje Katja, mag. inž. arh.

Denis Rovan, mag. inž. arh.

Sodelujoči:

Mariela Belén Sebernich, univ. dipl. inž. arh.

Boštjan Račič

Insert iz poročila komisije:

Elaborat številka 6 predstavlja zanimiv koncept bolnišnice v parku. Izhodišča, ki jih avtorji navajajo so vezana na velike zelene prostore med objekti, poglede na visokoraslo drevnino, javne površine za druženje, sprehajalne poti in programsko pestrost območja z mestotvornimi vsebinami.

Elaborat se s širšim prostorom ne ukvarja podrobneje, smiselno pa upošteva zasnovo OPN. Prometna ureditev je zasnovana na predpostavki, da Grablovičeva cesta postane del notranjega mestnega obroča, Zaloška pa postane glavna mestna cesta z JPP, kolesarskimi in peš potmi. Območje klinik je zasnovano kot gruča paviljonskih objektov, ki obkrožajo osrednjo javno površino. To je razmeroma velika, v celoti podkletena ploščad. Razvita je ob peš povezavi, pravokotni na Šlajmerjevo ulico, ki povezuje prestavljeno postajališče JPP na Zaloški cesti in območje Oražmove vile ob Bohoričevi ulici. Glavni vhodi so z osrednje ploščadi, med njimi in predvsem ob Bohoričevi cesti so predvideni zeleni žepi.

Šlajmerjeva ulica je zasnovana kot peš in kolesarska povezava do območja, ki pa se na ploščadi konča in nima poudarjenega nadaljevanja do Bohoričeve ulice. Ta služi kot servisna cesta ki napaja vse programe, saj je celotno območje navznoter predvideno izključno kot površina za pešce in kolesarje. Jasna odločitev za umik motornega prometa s parterja med objekti omogoča ureditev varnega in udobnega peš in kolesarskega prometa in prehodnost območja. Ni pa najuspešneje izpeljana, saj posledično predvsem Bohoričeva postaja preobremenjena z uvozi in dostavo in v zasnovi deluje neurbano. V manjši meri to velja tudi za Zaloško cesto.

Rešitev načeloma omogoča fazno gradnjo, vendar sta objekta KO za gastroenterologijo in s Stomatološka klinika predvideni na mestu vrtca, tudi izvedba prve faze ZTM je lahko težavna zaradi nerešenega dostopa v klet.

Novi objekti so glede na program tlorisno različnih dimenzij, večji imajo tudi notranje atrije. Zasnova objektov ne omogoča povsod kakovostne osvetljenosti vseh prostorov Elaborat v celoti ohranja kulturno dediščino vrta in objekta Bohoričeva 30 in ju navezuje na vstopno ploščad novega objekta Medicinske fakultete. Objekt je namenjen kavarni ali galeriji, knjižnica v pritličju MF pa izkorišča bližino vrta.

Elaborat predstavlja zanimivo rešitev, ki pa ima na žalost vrsto pomanjkljivosti, tako da osnovna ideja bolnišnice v parku v samem predlogu ni dosledno izvedena. Najpomembnejše kakovostne ideje (osrednji javni prostor ob osi, pravokotni na Šlajmerjevo, paviljonska zasnova, umik motornega prometa) so v nekaterih nagrajenih elaboratih bolje izpeljane. Funkcionalna zasnova paviljonskih objektov je manj uspešna. Medicinska fakulteta je razdeljena na dva nova objekta, ki se na obstoječo stavbo navezujeta na neprimernih točkah. Fazna zasnova območja je težavna. Rešitev predvideva ogromne podkletene površine, tudi zelene površine so v veliki meri podkletene v drugi kleti, kar je ocenjeno kot resna pomanjkljivost elaborata. Servisna zasnova Bohoričeve in nedorečen iztek Šlajmerjeve sta neprepričljivi rešitvi, Korytkova pa v zasnovi praktično ni upoštevana.

Zaradi jasnega pristopa k oblikovanju prostorske rešitve je komisija elaboratu soglasno dodelila priznanje za odnos do odprtega prostora.

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 75V9T_02

Avtorji:

dr. Stanislav Jožef Kristl, univ. dipl. inž. arh.

Judita Thaler, univ. dipl. inž. arh.

Edvard Mandić, univ. dipl. inž. arh.

Nenagrajeni: 743RA_03

Avtorji:

Gregor Gregorčič, univ. dipl. inž. arh. (spec. arh. urb.)

Nenagrajeni: 024LT_05

Avtorji:

Maja Štefula, univ. dipl. inž. arh.

Simona Rozman, mag. inž. arh.

Maja Tavčar, mag. inž. arh.

Nenagrajeni: 97779_11

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro

Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.

Klara Netrefova, univ. dipl. inž. arh.

Viktorija Bogdanova, mag. inž. arh.

Anže Kotnik, dipl. inž. arh.

Ajdin Bajrovič, mag. inž. arh.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Razstava

Sporočilo za javnost št. 3

Sporočilo za javnost št. 2

Sporočilo za javnost št. 1

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 75V9T_02

Avtorji:

Nenagrajeni: 743RA_03

Avtorji:

Nenagrajeni: 024LT_05

Avtorji:

Nenagrajeni: 97779_11

Avtorji:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK