Ureditev Rotovškega trga z Rotovžem In Mariborsko knjižnico

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Ureditev Rotovškega trga z Rotovžem In Mariborsko knjižnico

Naročnik: Mestna občina Maribor
Rok oddaje: 18.09.2008 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 30.10.2008 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik
Franc KANGLER, župan, imenovan s strani Mestne občine Maribor

Namestnik predsednika
Janko ZADRAVEC, univ.dipl.inž.arh., imenovan s strani ZAPS

Člani
Slavica RAMPIH, prof., imenovana s strani Mestne občine Maribor
Stojan SKALICKY, univ.dipl.inž.arh, imenovan s strani Mestne občine Maribor Simon TEKAVEC, univ.dipl.inž.arh., imenovan s strani Mestne občine Maribor dr. Matej BLENKUŠ, univ.dipl.inž.arh., imenovan s strani ZAPS
prof. Aleš VODOPIVEC, univ.dipl.inž.arh., imenovan s strani ZAPS

Namestnici članov
Mateja KATRAŠNIK, univ.dipl.inž.arh.,imenovana s strani Mestne občine Maribor
Manica KLENOVŠEK MUSIL, univ.dipl.inž.arh., imenovana s strani ZAPS

Poročevalci
Miha MILIČ, univ.dipl.inž.arh.
Urban MRDAVŠIČ, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnik natečaja
Matjaž BERTONCELJ, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenka za varovanje kulturne dediščine
Irena KRAJNC HORVAT, univ.dipl.inž.arh., ZVKD, OE Maribor

Plakati

Avtorji:

prof. Jurij KOBE, u.d.i.a.
Rok ŽNIDARŠIČ, u.d.i.a.
Dejan FORTUNA, štud.arh.
Nejc LEBAR, štud.arh.
Tomo STANIČ, štud.arh.

Sodelujoči:

Žiga KREŠEVIČ, štud.arh.
Samo MLAKAR, abs.arh.
Peter PLANTAN, štud.arh.
Klemen PODJED, štud.arh.
Zoran PUNGERČAR, abs.arh.
Tina ŠPAT, štud.arh.

Konzultanti:
Alan SODNIK, u.d.i.g. (gradbena konstrukcija)
Tomislav CELARC, u.d.i.s. (strojne inštalacije)
Tomaž JEVŠNIKAR, u.d.i.e. (elektro in telekomunikacijske inštalacije)
Milivoj KODRIČ, u.d.i.k.t. (požar)
Slavko PODERŽAJ v.g.t. (ocena investicije)

Insert iz poročila komisije:

Karakteristike prostorske in arhitekturno-funkcionalne rešitve trga in objektov.

Rotovški trg
Ureditev trga temelji na nadgradnji obstoječih prostorskih kvalitet raznorodnih in oblikovno raznolikih stavb, ki tvorijo homogeno celoto. Predlagane dopolnitve poudarjajo obstoječe značilnosti in odlike: glavno nivojsko razliko premošča višinsko prilagodljiv prireditveni podij na severnem delu trga. Atrij na severozahodnem robu trga nakazuje prisotnost javnega programa v podzemnem nivoju. Nad severnim delom trga je predvideno občasno prekritje, ki se s pomočjo hidravličnih rok umakne nad novo streho objekta. Fleksibilna zasnova omogoča različne osvetlitve, pri čemer so upoštevane tudi ambientalne osvetlitve programov na obodu trga.

Knjižnica
Predlog obravnava trg kot enoten prostor, kljub izrazito heterogeni stavbni strukturi obodne zazidave. Projekt odlikuje jasna, logična in enostavno čitljiva arhitekturna zasnova, ki umešča veliko avlo, kot osrednji prostor knjižnice, pod tržno ploskev. Na ta način se povežejo vse tri obstoječe stavbe, preko prostorov večnamenske dvorane pa celo ves program Rotovškega trga, vključno z mestno hišo. Programska in oblikovna atraktivnost zunanjih in notranjih javnih površin zagotavlja bogato družabno življenje celotnega območja.

Knjižnica je organizirana pregledno, z logično razmestitvijo programskih celot, funkcionalno zgledno tako za uporabnika kot zaposlene. Glavni, reprezentančni vhod je v pritličju stavbe (objekt sedanje Pionirske knjižnice), ki stoji vis-a-vis Rotovža in na ta način opredeljuje vzdolžno os trga. Predlagana pozicija vhoda na dvignjenem severnem zaključku trga poudarja poseben pomen knjižnice. Ostali del vhodne stavbe je namenjen študijskemu programu (tretja univerza), ki lahko obratuje neodvisno od knjižnice. Velika avla, ki povezuje vse programe, se širi vzdolž ozelenjenega atrija, kar zagotavlja ustrezno dnevno osvetlitev prostora. Objekt obstoječe knjižnice je namenjen odraslim in mladostnikom. Največji poseg je namenjen veliki čitalnici, ki je oblikovana kot dvoetažni dodatek. V sedanji stavbi redarstva je predviden oddelek za otroke, ki ima prav tako ozelenjen svetlobni atrij. Obema objektoma je s strani trga dodana nova plast fasade, ki omogoča senčenje, posredno osvetlitev trga, lahko pa služi tudi kot projekcijska površina za prireditve na prostem.

Stara mestna hiša – Rotovž
Prenova Rotovža je omejena na funkcionalne posodobitve (dvigalo) in odkrivanje originalnega stanja prostorov s smiselnim umeščanjem programov: protokol s poročno dvorano v prvem nadstropju in likovna galerija v impresivnem volumnu podstrešja. Severni trakt je namenjen tematski knjigarni. Večnamenska dvorana v sklopu knjižnice, ki lahko deluje samostojno (tudi v času ko je knjižnica zaprta), pomeni dopolnitev programa mestne hiše.

Ugotovitve in ocena uporabnika knjižnice o izpolnitvi programsko-funkcionalnih zahtev

Splošno

skupna kvadratura je ustrezna (+ 390,7 m2)
kvadratura za mlade bralce je ustrezna (+ 76,7 m2)
kvadratura za odrasle bralce ustreza (+ 34,8 m2)
kvadratura za skupne prostore je presežena (+205,6 m2)
prostori za upravo ustrezajo (+ 21 m2 )

Značilnosti prostorov

odlična rešitev s povezavo vseh objektov, ki komunicirajo med sabo z atriji, ki prinašajo veliko naravne svetlobe tudi v kletne prostore, veliko zelenja in domačnosti, kar je za knjižnico bistvenega pomena
večnamenski prostor je ločen
predviden je semantično prepoznaven in reprezentančni vhod
prednost rešitve je, da so deli objekta lahko odprti izven obratovanja knjižnice
dobro so rešeni servisni prostori, ki so v kleti (tudi za potrebe prireditev na trgu)
potrebno pa bi bilo spremeniti namembnost nekaterih prostorov

Manjkajoči prostori

manjkajoči prostori se nanašajo samo na nabavo, obdelavo in opremo knjižničnega gradiva (kar pa je lahko na drugi lokaciji)

Sklepna ocena uporabnika

Projekt presega vsa pričakovanja uporabnika, saj so vse vsebine v celoti umeščene v nove prostore, ponekod tudi v celoti dosegajo predvidene standarde za splošne knjižnice, ki določajo potrebne kvadrature in delovna mesta za uporabnike, kar je za razvoj Mariborske knjižnice bistvenega pomena. Iz projekta diha občutek za uporabnika, njemu so namenjeni tudi najreprezentančnejši prostori.

Skupna kvadratura je primerna, prostori so svetli in transparentni, omogočajo domačnost in naravno osvetlitev, kar je zelo pomembno.

Namembnost nekaterih prostorov bi bilo potrebno sicer še minimalno prilagoditi, saj je za nekatere dejavnosti preveč prostora, za nekatere pa premalo.

Prostorov za upravo in skupne službe ni, rešitev je v iskanju nadomestnih prostorov ali v okviru tega projekta pri spremembi namembnosti prostorov. Posledično bi morali reševati še dostavo in odvoz gradiva.

Dobro je rešen večnamenski prostor, ki omogoča aktivnosti tudi v času zaprtosti knjižnice.

Sklepna ocena žirije

Projekt izstopa tako v prepričljivi skladnosti prostorskih zmogljivosti s projektno nalogo, funkcionalni dovršenosti posameznih programskih sklopov, logični strukturiranosti in čitljivosti notranjega in zunanjega prostora, kot v dosledni izpeljavi arhitekturno oblikovalskih značilnosti in kvalitet. Zato pomeni dobro osnovo za pripravo projektne dokumentacije. Ocenjevalna komisija mu je soglasno dodelila prvo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Vojko PAVČIČ, univ.dipl.inž.arh.
Nataša ŠPRAH, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Karakteristike prostorske in arhitekturno-funkcionalne rešitve trga in objektov

Koncept
Osnovna ideja zasnove je osrednja ploščad trga, ki določa programska izhodišča kot tudi vhode v objekte ob trgu. Tako je ustvarjen enovit prostor, razdeljen na zgodovinsko dvorišče, na katerega je umeščen protokolarni program ter severni večnamenski del. Severni in južni del sta ločena z vodnim motivom, ki hkrati določa vhode v objekte na nivoju trga ter v kletni etaži označuje glavno komunikacijsko povezavo med mladinskim oddelkom in mestno knjižnico. Hkrati je vodni motiv s steklenim dnom svetlobni efekt, ki v kletno etažo pripelje dnevno svetlobo. Terasasto stopnišče je vezni element med severnim in južnim delom trga. Predlagana je izvirna postavitev odra v južnem delu, katere kvaliteta je predvsem v tem, da Rotovž deluje kot kulisa za odrom. Objekti knjižnice se s svojim programom odpirajo na trg in generirajo vsebino samega trga. Objekti so med seboj povezani v podzemnih etažah. Povezava med tržnim prostorom in programom v kleti je ob izredno logičnih komunikacijah vzpostavljena še preko velikih vertikalnih svetlobnikov, ki so tako v mestni kot tudi v mladinski knjižnici.

Rotovški trg
Avtorji se poglobljeno ukvarjajo s programom trga. Obravnavajo ga kot introvertiran prostor, za katerega veljajo drugačne zakonitosti kot veljajo za trge na križiščih poti. Predlog programa izhaja iz že obstoječih vsebin kot jo predstavlja knjižnica. Tako je prostor namenjen predvsem otrokom, mladostnikom ter uporabnikom knjižnic. Ob organiziranih prireditvah postane trg velika dvorana na prostem.

Motiv vode, ki območje trga deli na severni in južni del je izvirna rešitev, ki izhaja iz zgodovinskih dejavnikov ter je logična za sodobno delovanje trga. Obstoječa drevesa nadomestijo z novimi na severovzhodnem delu trga. Višinska razlika med severni in južnim delom trga je premoščena z velikimi stopnicami, ki služijo posedanju in so uporabne kot parter pri velikih predstavah. Tlak trga je svetel teraco, ki poenoti trg in odprta pritličja objektov. Zahtevani način pokrivanja trga je rešen, vendar pa je izvedba vprašljiva.

Knjižnica
Skupna kvadratura knjižnice je presežena za cca. 860 m2, pri tem pa za določene sklope ni toliko prostora, kot je bilo zahtevano (npr. Borza dela, igroteka, čitalnica za odrasle). Avtorji predlagajo, da se interni prostori (uprava in skupne službe) preselijo na drugo lokacijo, kar je ocenjeno kot primerno.

V splošnem elaborat predlaga enostavno členitev vsebin, ki so logično opredeljene po sklopih. Dostop do knjižnice je skozi vse objekte na trgu v katerih je knjižnica. Prednosti takšne zasnove so v tem, da je celotno pritličje trga odprto in povezano z tržnim prostorom. Slabosti predstavlja predvsem količina služb, ki skrbijo za izposojo in informiranje. Vsebine, ki so razdeljene na mestno knjižnico, mladinsko knjižnico in posebne zbirke, ki so vsaka v svojem objektu povezane v kletnih prostorih. Leposlovje za mladino in otroke je umeščeno v kletne prostore, prav tako igralnica, igroteka in pravljična soba, kar je ocenjeno kot manj primerno. Večnamenski prostori in dvorana v kleti so zasnovani tako, da imajo ločen dostop in lahko delujejo izven časa obratovanja knjižnice, prav tako čitalnica, kar je nedvomno kvalitetno. Skladišča za prireditve so logično umaknjena v manj reprezentančne prostore – klet. Kot pomanjkljivost je mogoče izpostaviti še nepregledno povezavo v kletnih prostorih z objektom v katerem so posebne zbirke.

Fasadi mestne in mladinske knjižnice sta sestavljeni iz vertikalnih fiksnih in premičnih lamel kar po eni strani poenoti obod trga in kot avtorji navajajo pomeni »sodobno interpretacijo renesančnih arkad oz. modernističnega stebrišča«. Logično postavljeni vhodi omogočajo optimalno delovanje knjižnice kot tudi tržnega prostora.

Stara mestna hiša – Rotovž
Avtorji predlagajo prevrednotenje obstoječega programa, ki ga dopolnjujejo z novimi vsebinami. Med novimi vsebinami je ob izboljšanju delovanja protokolarne dejavnosti (1. In 2. etaža) umeščena tematska galerija (vzhodni del Rotovža) in avdiovizualni center (mansarda). Delno so prostori namenjeni tudi administraciji. Sklopi so logično razdeljeni s primernimi vsebinami in primerno dostopni.

Predlagane nove vsebine so logično razdeljene in umeščene v primerne prostore ter dobro dostopne. Izvedba prostorske zasnove Rotovža je vprašljiva zaradi relativno velikih posegov v gradbeno substanco objekta, ki je ovrednoten kot kulturni spomenik (predvsem izvedba prostorov v 1. nadstropju).

Ugotovitve in ocena uporabnika knjižnice o izpolnitvi programsko-funkcionalnih zahtev

Splošno

skupna kvadratura je ustrezna (+ 333,95 m2)
kvadratura za mlade bralce je presežena (+ 301,5 m2)
kvadratura za odrasle bralce je presežena (+ 560,7 m2)
kvadratura za upravne prostore ne zadošča (- 308 m2)
kvadratura za večnamenske prostore nekoliko odstopa navzdol (- 137 m2)Značilnosti prostorov

vsi sklopi knjižnice so povezani v kleti
leposlovje za otroke in mladino je umeščeno v kletne prostore na Rt9, prav tako igralnica, igroteka in pravljična soba, kar ni dobra rešitev, svetloba pod vodnim zrcalom
vsebinsko ločeni oddelki – za mlade Rt9, za odrasle Rt2, za posebne zbirke – Rt6
premalo je prostora za čitalnice za odrasle, vendar se lahko le-to delno kombinira s prostori za oddih ali s spremembo namembnosti posameznega prostora
premalo je prostora za zbirko neknjižnega gradiva za odrasle
premalo je prostora za Borzo dela
premalo je prostora za igroteko
prostori v mansardi Rt9 namenjeni upravi, vendar so občutno premajhni
večnamenski prostori z dvorano v kleti in ločenim dostopom izven obratovanja knjižnice
prostori za oddih pretežno nameščeni ob stopnišču

Manjkajoči prostori

ni upravnih prostorov (predvideni so na drugi lokaciji)
ni upravnega arhiva (predvideni so na drugi lokaciji)
ni mest za avtomatsko izposojo in vračanje gradiva
ni prostorov za Igroteko
ni pravljične sobe
ni komunikacijskega prostora za IKT opremo

Sklepna ocena uporabnika

Enostavna členitev vsebin, ki so opredeljene logično po posameznih sklopih. Uporabna čitalnica s posebnim vhodom na Rt1, ki je lahko odprta neodvisno od obratovalnega časa knjižnice. Skladišča za prireditve so korektno umaknjena v manj reprezentančne prostore – klet. Večnamenski prostori omogočajo uporabo dvorane tudi izven delovnega časa knjižnice.

Prostori za posamezne vsebine so premajhni ali manjkajo.

Svetloba v kletne prostore je izvedena preko vodnega zrcala.
Dostava knjižničnega gradiva je preko trga, kar pa ni ustrezna rešitev.

Sklepna ocena žirije

Avtorji ponujajo izvirne in kvalitetne rešitve tako za organizacijo in zasnovo trga kot za knjižnico ter mestno hišo.
Ocenjevalna komisija mu je soglasno dodelila drugo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Arch. Dipl. Ing. Gregor TRITTHART
Arch. Dipl. Ing. Stephan PIBER
Absol. Arch. Barbara ORNIK

Insert iz poročila komisije:

Karakteristike prostorske in arhitekturno-funkcionalne rešitve trga in objektov

Rotovški trg
Prevzemanje ritma obstoječe arhitekture s spoštovanjem dane historične substance stebrišča se v tržnem prostoru manifestira v horizontalnih in vertikalnih površinah. Enovit tlak trga se v pasovih nadaljuje v ritem novih steklenih fasad objektov Rotovški trg 2 in 9. Ohranja se nivojska delitev trga, ki se s širokim stopniščem U-oblike še bolj poudari. Stopnišče se udejanja kot prostor srečevanja in druženja. Klančini na vzhodnem in zahodnem kraku omogočata dostop brez grajenih arhitektonskih ovir. Povozna klančina na zahodnem delu predstavlja podaljšek arkadnega hodnika.
Postavitev premičnega odra je predvidena na severnem delu trga, na zgornjem nivoju stopnic. Manj prepričljiva je predlagana izvedba platnene strehe na palični konstrukciji med stavbama Rotovški trg 2 in 8.
Nočna osvetlitev nakazuje glavne elemente tržnega prostora. Linijsko so osvetljene stopnice, ki so poglaviten element v prostoru. Točkovne osvetlitve se pojavljajo v rastru stebrišča, ki se preslika na tržno ploskev.
Za večjo enovitost tržnega prostora se stavbi na Rotovškem trgu 9 izenači kap ter pomakne zunanji gabarit na os stavbe Rotovški trg 8.

Knjižnica
Knjižnični program je razdeljen med tri stavbe Rotovški trg 2, 6 in 9, ki so med seboj povezane v kletni etaži. Do posameznih objektov so ločeni dostopi, vsi vhodi v posamezne objekte so s trga. Kvalitetno so rešeni ločeni vhodi za posebne prireditve in časopisna čitalnica v pritličju, ki lahko deluje neodvisno od knjižnice. V stavbi Rotovški trg 2 je prav tako omogočen dostop v mansardo objekta v območje za mlade bralce z dvigalom.

Stavba obstoječe knjižnice na Rotovškem trgu 2 dobi prizidek, ki ustvarja novo linijo trga z razširitvijo tlorisne površine stavbe do arkadnega hodnika Rotovža. Hkrati je nova pozidava optično ločena od obstoječega objekta.

Obstoječe vertikalne komunikacije so prenovljene in smiselno prirejene. Moteče je, da v stavbi Rotovški trg 6 ni predvideno dvigalo, saj je tako onemogočen dostop do nekaterih zbirk funkcijsko oviranim osebam.

Zasnova vsebin v kletni etaži omogoča fleksibilnost, v obstoječih objektih le pogojno.
Sistem konstrukcije podkletitve ni opisan v elaboratu.

Avtorji nekatere kvalitetne prostore ob trgu ne namenjajo obiskovalcem oziroma uporabnikom, pač pa zaposlenim (Rotovški trg 2 pod arkadami, Rotovški trg 9). Umestitev službenih prostorov v stavbo Rotovški trg 9 hkrati pomeni dostavo knjižničnega gradiva za vse enote Mariborske knjižnice preko celotnega trga, kar je nesprejemljivo.

Vsebinsko neustrezna je nepovezanost izposoje za mlade in mladostnike, ki imajo skupni knjižnični fond. Možna rešitev je v fleksibilnosti in preglednosti kletnih prostorov, kjer se lahko namembnost tudi spreminja.
Predlagana rešitev kletnih prostorov ne predvideva naravne osvetlitve, kar je moteče (v prerezih so sicer vidni svetlobniki, ki pa jih v tlorisni in tekstualni predstavitvi ni).

Stara mestna hiša – Rotovž
Projekt v stavbi Rotovža v celoti predvideva protokolarno dejavnost.

Obdelana sta tlorisa nadstropne in mansardne etaže. V mansardo se umesti nov »objekt«, ki pa ohrani staro strukturo podstrešja. Dva svetlarnika segata na severno stran strehe in osvetljujeta večnamensko dvorano v mansardi. Dvigalo je umeščeno na skrajno vzhodnem delu objekta, izven glavnih komunikacij.

Ugotovitve in ocena uporabnika knjižnice o izpolnitvi programsko-funkcionalnih zahtev

Splošno

skupna kvadratura ustreza (+ 151, 25 m2)
presežena je kvadratura za izposojo in servise, kar je zelo pozitivno (+ 725,31 m2)
za zaposlene pa je premalo prostora (- 119,34 m2)
kvadratura skupnih prostorov ni jasna, pri dvoranah (3 v kletnih prostorih) so ponekod kvadrature navedene, drugod pa ne (+ – ?)

Značilnosti prostorov

v kleti ni prostorov za interno delo zaposlenih
dobro je, da imajo večnamenske dvorane ločen vhod
premajhne garderobe za dvorane
kletni prostor je v celoti osvetljen z umetno svetlobo
kletno skladišče je premajhno
najreprezentančnejši prostori niso namenjeni obiskovalcem, ampak zaposlenim (Rt1 – pod arkadami in Rt9)
službeni prostori so v stavbi Rt9, kar pomeni, da se dostava knjižničnega gradiva za 20 enot Mariborske knjižnice in približno 200 dobaviteljev izvaja preko celotnega trga, kar je nesprejemljivo
izposoja za mlade in odrasle ni skoncentrirana, npr, mladi na Rt2, mladostniki na Rt6, kar ni izvedljivo, ker imajo skupni knjižnični fond
v objektu Rt9 so pisarne neprimerne velikosti
kvadratura filmske zbirke je premajhna
učilnica za Univerzo za tretje življenjsko obdobje je premajhna (samo 12 m2)
premajhna kvadratura za Študijsko zbirko za mladinsko književnost

Manjkajoči prostori

ni internih prostorov za zaposlene (Rt2 in Rt6)
manjka igralnica za najmlajše
manjka Igroteka
ni dvigala v Rt6
sanitarije za otroke so brez previjalnice
Rt9 v mansardi brez sanitarij
ni internih prostorov za izposojevalce
ni priročnega skladišča
manjka sejna soba za revijo Otrok in knjiga
ni dvigala pri centralnem pultu

Sklepna ocena uporabnika

Nesorazmerja med potrebnimi in planiranimi prostori so očitna – prostora za upravo in skupne službe je občutno premalo, prav tako pa je premalo internih prostorov za izposojevalce in servisne dejavnosti (npr. čiščenje igrač).

Pritlični prostori bi morali biti namenjeni uporabnikom in ne zaposlenim. S selitvijo uprave na drugo lokacijo, kar je sicer predvideno pa bi se dalo te probleme rešiti.

Moteče je, da so kletni prostori v celoti osvetljeni z umetno svetlobo, sicer pa so prostori pregledni, fleksibilni, zato se lahko njihova namembnost tudi spreminja, tako, da se lahko problem ločevanja mladih uporabnikov in mladostnikov, ki po načrtih niso v isti stavbi, tudi reši.

Manjka nekaj bistvenih vsebin.

Problem predstavlja dovoz in odvoz gradiva preko celotnega trga.

Ni dvigala (Rt6), kar je moteče, saj je invalidnim osebam onemogočen dostop do nekaterih zbirk.

Dobro pa je, da so za večnamenske dvorane predvideni posebni vhodi.

Sklepna ocena žirije

Elaboratu se za kvalitetno zasnovo zunanjega dela tržnega prostora, celovitost obravnave in primerno stopnjo obdelanosti vseh pričakovanih vsebin podeli zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Maja VALIČ, u.d.i.a.
Davorin POČIVAŠEK, u.d.i.a.
Tomaž ČELIGOJ, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Karakteristike prostorske in arhitekturno-funkcionalne rešitve trga in objektov

Natečajna rešitev umešča program nove mestne knjižnice in ureditve trga z minimalnimi posegi v prostor. Avtorji načrtujejo umestitev programa nove knjižnice, ki bi združila razdeljene enote na isti lokaciji. Dodani volumen na severozahodnem delu trga smiselno zaključi obod in poveže tržni prostor.

Rotovški trg
Tržna površina je razdeljena na sklope: svetla obodna pot, temen osrednji tržni prostor s stopničastimi ploščadmi, ki premoščajo višinsko razliko trga in vzdolžni stekleni svetlobnik, ki napaja kletne knjižnične prostore z naravno svetlobo, na tržnem delu pa je v funkciji klopi, saj je dvignjen nad nivo trga. Klančina na zahodnem obodu trga premošča nivojsko razliko brez grajenih arhitektonskih ovir in je istočasno podaljšek arkadnega hodnika. Na trgu so predvideni vsi zahtevani elementi, razen namestitve pomične strehe za nastopajoče. Predvidena korita za drevesa so nejasno opredeljena in nepotrebna.

Dvižni oder je predviden na severni strani trga, prostor za gledalce na levi ploščadi nižje. Objekt Rotovški trg 9 ima zraven vhoda vodeno klančino na tržno ploščad, ki predeli svetlobnik na dva dela.
Ni prikaza možne osvetlitve tržnega prostora.

Knjižnica
Izraba pritličnih prostorov je deloma v kontaktu z javnim prostorom. V kletnih etažah je vzpostavljena dobra povezava med posameznimi prostori in vsebinskimi sklopi. V vse stavbe so umeščena dvigala.

Glavni vhod v knjižnični kompleks je predviden v predelu obstoječega vhoda v stavbi na Rotovškem trgu 2, kar je semantično prepoznavna rešitev. Postavitev tekočih stopnic v pritličju je smiselna, žal pa v kletni etaži zadene ob slepo steno. Prav tako je manj ustrezna postavitev dvigala v vhodnem delu knjižnice, ki se ne nahaja direktno v osrednjem komunikacijskem jedru, ampak je dostopno skozi drugo programsko vsebino (knjižnica za mlade). Kletne etaže so med seboj povezane s prostornim enoramnim stopniščem, kletni prostori so prostorno zasnovani s programom za odrasle bralce. Uspešno je rešena naravna osvetlitev skozi svetlobnik v kletne etaže, saj se tlorisno v tem predelu nahajajo čitalnice in študijske sobe.

Stavba na Rotovškem trgu 6 je v celoti namenjena upravi in skupnim službam, razen v mansardi, kjer je oddelek za tretje življenjsko obdobje. Dostava je smiselno rešena na severni strani objekta. Manj ustrezna je umestitev knjigoveznice v prostor brez dnevne svetlobe.

Lokacija večnamenske dvorane na Rotovškem trgu 9 je dobra, saj omogoča uporabo neodvisno od ostalih vsebin, primerna je tudi za razstave, za večje prireditve pa – zaradi majhne površine – ni primerna.

Interventna pot je predvidena čez stopničaste ploščadi trga.

Skupna kvadratura objektov ustreza danim smernicam, a je premajhna za večnamenske dvorane s servisnimi prostori. Dobra prostorska zasnova v obstoječih stavbah in kletnih etažah omogoča fleksibilnost, mogoča pa je tudi umestitev manjkajočih prostorov.

Stara mestna hiša – Rotovž
Prostori v stavbi Rotovški trg 1 pod arkadami bi lahko – glede na njihovo lego – imeli bolj reprezentativno rabo kot so sanitarije in skladišče.
Stavba Rotovža je sicer namenjena protokolarnim dejavnosti. Centralno je umeščeno dvigalo za telesno prizadete osebe. V obstoječe gabarite se umestijo prostori za sprejeme, razgovore in konferenčna soba z dostopom iz foajeja. Mansarda v elaboratu ni obdelana.

Ugotovitve in ocena uporabnika knjižnice o izpolnitvi programsko-funkcionalnih zahtev.

Splošno

skupna kvadratura je ustrezna (+889,5 m2)
kvadratura za mlade bralce presega zahtevano (+ 259 m2)
kvadratura za odrasle bralce pa je veliko večja od zahtevane (+1609,5 m2)
manjkajoča pa je kvadratura za večnamenske prostore (- 594 m2)

Značilnosti prostorov

dobra povezava med prostori v kleti
klet v treh etažah
delovni prostori v kleti na Rt6- oprema gradiva in knjigoveznica – so praktično brez oken (nemogoči delovni pogoji)
namembnost nekaterih prostorov v kleti bi bilo potrebno spremeniti (npr. razstavni prostor ipd.)
pomanjkanje dnevne svetlobe v kleti
zelo transparentni in odprti prostori, ki omogočajo fleksibilnost
odlično rešena priročna skladišča
prostori v pritličju namenjeni za skladišča in sanitarije, gre pa za reprezentančne prostore pod arkadnim hodnikom
v kleti na Rt2 bi bilo potrebno spremeniti namembnost prostorov
garderobe v pritličju pomakniti v temni del prostora
v nadstropju Rt2 ni internih prostorov za zaposlene
dobra rešitev uprave in skupnih služb na Rt6, problematična knjigoveznica in oprema gradiva v kleti (brez dnevne svetlobe)
večnamenska dvorana na Rt9 premajhna (samo 96 m2), lokacija zelo dobra, ker jo je možno uporabljati ob vsakem času, primerna za razstavišče, za večje prireditve pa ne
možna je preureditev kleti in s tem pridobitev večje dvorane (kjer so presežki kvadrature)

Manjkajoči prostori

ni internih prostorov za izposojevalce
manjkata sejni sobi – namesto njih se lahko uporablja večnamenska dvorana, ki ima možnost pregraditve
manjka prostor za Borzo dela
manjka prostor za postavitev neknjižnega gradiva
manjkajo prostori za skladiščenje materiala, delavnico in čajno kuhinjo
ni upravnega arhiva
ni garderobe z večnamensko dvorano

Sklepna ocena uporabnika

Vsebinsko zelo dodelan projekt. Objekti so med seboj povezani, kvadratura zadostuje, Veliko prostorov manjka, vendar jih je morda – s spremembo namembnosti – možno umestiti v druge prostore. Dnevna svetloba v drugi kleti je vprašljiva (svetlobnik).
Dostava z dvoriščne strani je dobro rešena na R6.

Sklepna ocena žirije

Elaboratu se za dobre programske predloge, funkcionalnosti rešitev in domiselno vodenje svetlobe v kletne prostore objekta skozi svetlobni pas, podeli zvišano priznanje.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

Ureditev Rotovškega trga z Rotovžem In Mariborsko knjižnico

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

1. nagrada: 10070, delovna šifra: 5

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada: 08090, delovna šifra: 4

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Povišano priznanje: 72201, delovna šifra: 1

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Povišano priznanje: 95296, delovna šifra: 10

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 17444_9

Nenagrajeni: 90982_8

Nenagrajeni: 43728_7

Nenagrajeni: 12345_6

Nenagrajeni: 25000_3

Nenagrajeni: 73850_2

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 17444_9

Nenagrajeni: 90982_8

Nenagrajeni: 43728_7

Nenagrajeni: 12345_6

Nenagrajeni: 25000_3

Nenagrajeni: 73850_2

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK