UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA LAŠKO

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Odprti, enostopenjski, projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA LAŠKO.

Predmet projektnega natečaja:
Z natečajem želi Občina Laško pridobiti strokovno najprimernejšo rešitev za oblikovno ter funkcionalno prenovo osrednjih odprtih javnih površin v mestnem jedru Laškega: del Trubarjevega nabrežja pod občinsko zgradbo, del Savinjskega nabrežja pod Hotelom Savinja, del Mestne ulice in del Kidričeve ter Trubarjeve ulice ter del Aškerčevega, Valvasorjevega in Orožnovega trga. Rešitev naj vključuje prenovo javnih površin s kakovostno zasnovano urbano opremo in ureditvijo peščevih površin, kolesarskega, motornega in mirujočega prometa ob sočasnem načrtovanju površin za dostavo in intervencijo ter površin za gostinske, tržne in prireditvene dejavnosti. Naročnik bo v nadaljevanju postopka, upoštevajoč rezultate natečaja, izbral izdelovalca projektne in tehnične dokumentacije za izvedbo načrtovanih ureditev.

Naročnik: Občina Laško
Rok oddaje: 28.3.2019
Zaključno poročilo komisije: 9.5.2019
Povezava na Portal JN

Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
Matej Vozlič, univ. dipl. inž. arh.

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (naročnik):
Franc Zdolšek, župan

Članica (naročnik):
Tina Rosina Košir, univ. dipl. prav.

Član (naročnik):
Rupert Gole, univ. dipl. inž. arh.

Članica (ZAPS):
dr. Ana Kučan, univ. dipl. inž. kraj.arh.

Namestnik članov (naročnik):
Andrej Kaluža, univ.dipl.inž.stroj.

Namestnik članov (ZAPS):
dr. Šenk Peter, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalka A:
Veronika Ščetinin, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec KA:
Aljaž Babič, mag. inž. kraj. arh.

Izvedenka ZVKD:
Nataša Podkrižnik, univ. dipl. umet. zgod.

Skrbnik natečaja:
Jernej Červek, univ. dipl. inž. arh.

19. 6. 2019

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v sredo 19.6.2019 ob 17.00 uri v Kulturnem centru Laško.
Razstava bo na ogled do 19.7. 2019 med 8.00 in 14.00 uro in v času predstav.

Vabilo
Vljudno vabljeni.

1. 3. 2019

Obvestilo za javnost št. 1

Dodatno objavljeno:

V1_miza izobilja 1
V2_miza izobilja 2
V3_Potok Zikovec
V4_lokacija sramotilnega stebra
V5_oroznov trg

Plakati

Avtorji:

Matevž Zalar, univ. dipl. inž. arh.

Miha Munda, mag. inž. arh.

Rok Staudacher, mag. inž. arh.

Lev Rahovsky Šuligoj, abs. arh.

Tadej Urh, abs. arh.

Ambrož Bartol, abs. arh.

Sodelujoči:

Jana Kozamernik, univ. dipl. inž. kraj. arh. – konzultantka za krajinsko arhitekturo

Insert iz poročila komisije:

Avtorji razumejo historični kontekst mesta, kjer tvorijo majhne in ozke ulice ter večji in manjši lijakasti trgi nepravilen, izjemno slikovit raster komunikacij. Ta identiteta in prostorska kvaliteta je tisto, kar v največji meri spoštujejo, ohranjajo in poudarjajo. Ustvarjajo ureditve, ki svoje poslanstvo razumejo kot nadaljevanje, dopolnjevanje, razlago že obstoječega.

Posamezne trge obravnavajo kot del širšega sistema celovitega komunikacijskega organizma mesta in ne kot niz posameznih entitet. Ob tem pomislijo tudi na drugo »polovico« mesta na desnem bregu Savinje. Z učinkovito prerazporeditvijo prometnih in peš pasov na mostu, povežejo bregova Savinje s široko promenado. Ta se logično nadaljuje v staro mestno jedro in obenem elegantno tvori rob novega trga pred občinsko stavbo. Vzpostavitev trga pred občino, nekakšne hierarhične »glave« oziroma vhoda v mesto, je ena večjih kvalitet tega natečajnega predloga. Spretnost oblikovanja prostora izkazuje natečajni projekt tudi z obravnavo poznobaročne kapelice s klančino, ohranitvijo historične kovane ograje, nadalje v dialogu mase občinske stavbe s predlaganim lebdečim volumnom striženega drevja na robu novo ustvarjenega trga ob Savinji…

Obrežni pas je zasnovan igrivo, z logičnimi izmenjavami v vzdolžnem prostoru po načelu polno-prazno, pomembno-manj pomembno, statično-dinamično, zvezno-sekvenčno, vse je podrejeno ideji fizične in »mentalne« zveznosti poteka obrežnega prostora, ki skupaj ustvarjata odlične pogoje za rast in prepoznavnost tega »novega«, prepotrebnega dela mesta. Funkcionalna shema obrežnega pasu je logična. Omogočena je nemotena zvezna pot ob reki. Posamezni logično nanizani sklopi ureditev so po potrebi tudi v večnamenski rabi (trg, gostinski atrij, parkirišče na Trubarjevem nabrežju).

Sistem ozelenitve sledi splošni zasnovi. Drevoredi zvezno pripeljejo obrežno promenado do mestne »glave«, kjer preko intenzivnega obstoječega drevja gostinskega vrta, vlogo zelene poteze prevzame resnoben motiv zasaditve osmih striženih dreves na trgu pred občino, kot zgodovinski spomin in kot kompozicijska protiutež občinski stavbi. Zelena masa se od tu zvezno nadaljuje na svoji poti iz mesta v obliki obrežnega in zalednega drevoreda ob parkirišču.

Protipoplavni ukrepi so fiksni elementi ureditev parterja v obliki AB opornih zidov-parapetov v potrebnih višinah. Na Savinjskem nabrežju so ti nameščeni ob stavbah z dopuščanjem poplavljanja parkovnih ureditev, na Trubarjevem nabrežju pa so postavljeni na rob brežine med parkiriščem in obvodno peš promenado. Antipod linearne poteze mesta ob reki predstavlja zgodovinsko, staro jedro Laškega.

Predlagane rešitve trgov dosledno sledijo logiki historičnega, organskega, krožno in lijakasto razporejenega stavbenega tkiva. Natečajna rešitev predlaga zvezno, enotno obravnavo talne površine, ki kot preproga prekrije javni prostor mestnega jedra. Drobna struktura tlakovanja iz tonalitnih kock v motivu pavjega repa sledi razgibani topografiji Laškega, brez višinskih barier ali poudarkov. Načini polaganja se prilagajajo formam trgov. Mreža svetlih, ključnih kamnov, vzorec tlakovanja nadgradi v svež in prepoznaven motiv nove identitete. Avtorji ga spretno prilagajajo različnim merilom in pomembnosti prostorov. Način prezentacij arheoloških ostalin z večjim formatom enakega materiala je primeren in poveden.

Zeleni sistem trgov in ulic vključuje kvalitetno obstoječo vegetacijo in jo smiselno dopolnjuje. Natečajni projekt si zastavi nalogo, da največji in najbolj razvejan Aškerčev trg znova postane v vseh smislih osrednja prepoznavna identiteta mesta. Delna izravnava prostora pred cerkvijo sv. Martina ponovno vzpostavi hierarhijo med lijakastim delom trga in cerkvenim predprostorom. Tako izčiščena amfiteatralna ureditev omogoča nemoteno izvedbo različnih prireditev, obenem korigira merilo sedaj nekoliko prevelikega in amorfnega prostora. Manjši, avtonomni ambienti znotraj celote, oblikujejo prehod med glavnim Aškerčevim trgom preko ambienta s kostanjem, do dobro proporcioniranega in oblikovanega spusta na Valvasorjev trg. Ta je robno zasajen v funkciji parkirišča, a kot tak primeren tudi kot večnamenski prostor.

Orožnov trg je kot drugi lijakasti prostori obravnavan v smislu celote. Tu se skupni raster mreže tlaka zgosti primerno merilu in mestni hierarhiji. Označena in prezentirana je lokacija sramotilnega stebra, klopi pa služijo tudi kot usmerjevalci poti in so pomembnejši elementi posameznih ambientov.

Občinski kare je dopolnjen z novim objektom, ki smiselno zaključuje vrzel na vogalu Trubarjeve ulice. V objektu 2K+P+2 so avtorji predvideli kletno garažo in javni mestotvorni program v pritličju.

Koncept osvetljevanja projekt obdela za vse ključne primere. Staro mestno jedro naj dobi historično oblikovane elemente svetil in druge opreme. V drugih predelih mesta so svetila in oprema sodobnejšega oblikovanja.

Ocenjevalna komisija je ugotovila, da elaborat št. 7 v celoti izpolnjuje kriterije in pričakovanja razpisa. Rešitve delujejo resno in izvedljivo, brez pretenzij po nepotrebnem dodajanju ali krašenju. Umirjena eleganca predlaganih rešitev ponuja nevtralen, pa vendar unikaten, sodoben paspartu za urbano življenje in razvoj mesta. Razrešuje zagate in dileme obstoječega, mesto očisti, resetira in ga s smiselnimi potezami, materiali in detajli ponovno poveže v celoto.

Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 7 dodeli prva nagrada.

Plakati

Avtorji:

prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh.

Maja Kovačič, mag. inž. arh.

Peter Plantan, univ. dipl. inž. arh.

Tanja Paulin, univ. dipl. inž. arh.

Urša Podlipnik, univ. dipl. inž. arh.

Ina Radšel, mag. inž. arh.

Sodelujoči:

Andrea Šepić, štud. arh.

Iztok Kavčič, univ. dipl. inž. kraj. arh. – konzultant za krajinsko arhitekturo

mag. Simona Maksimović, univ. dipl. inž. grad. – konzultantka za promet

Insert iz poročila komisije:

Natečajni elaborat pozorno in celostno obravnava prostore trgov, njihovo povezanost, in jih smiselno navezuje na obrečni prostor. Prav tako s preoblikovanjem prostora ceste in predporstora pred dvorcem z interpretacijo parka kakovostno reši vstop v mesto ter vzpostavi reprezentančni akcent pred to historično stavbo.

Z izvedbo enotnega tlakovanja trgov iz granitnih kock večjih dimenzij (20×20 cm) na principu mreže s točkovnimi poudarki iz belega tonalita dveh gostot sicer omogoča prepoznavno povezanost tlakovanih površin starega mestnega jedra Laškega, vendar zaradi pravokotne predoločenosti negira organsko raščenost prostora: negira lijakasto usmerjenost in organsko mehkobo Aškerčevega trga, ustvarja zadrege pri prehajanju na Orožnov trg, kjer privede do prenasičenosti ter problematike tudi pri izpostavitvi reinterpretacije sramotilnega stebra v tlaku. Prezentacija nekdanjega zidu ob cerkvi v tlaku, podaljšanje stopnic na robu izravnave pred cerkvijo, kaskade proti Valvasorjevemu trgu in izvedba stopnic in zidca ob znamenju dodatno napolnijo prostor. Pestrost izbire materialov pa tudi svežino sodobnega urejanja dodajajo kaskade in vgrajena urbana oprema, ki so predvidene v brušenem betonu – terazzu. Valvasorjev trg je z ukinitvijo krožne forme stopnišča na prehodu z Aškerčevega trga, z enovito tlakovano površino, urbano opremo in parkirnimi mesti, kakovostno zasnovan prostor, ki ga dopolnjujejo ureditve parkirnih in večfunkcijskih površin ter javnih sanitarij. Nekoliko nejasno strukturiran je novi prehod med obema trgoma (sistem klančin, stopnic in terase).

Promenada Trubarjevega in Savinjskega nabrežja je predvidena v štokanem betonskem tlaku z agregatom iz savskega prodca. Trubarjevo nabrežje gorvodno členijo poudarki, ki obvodni prostor navezujejo na mestno grajeno strukturo ter omogočajo različne predvidene rabe prostora (ambienti, parkiranje, prireditve). Kot protipoplavni ukrep ureditev promenade Savinjskega nabrežja obsega dvig površin zelene poteze (od gostinskega vrta proti S) nad nivo sprehajališča za 2 višini kaskad z dodajanjem montažnih elementov. Na Trubarjevem nabrežju pa je predviden posebej oblikovan protipoplavni zid s prekinitvami in kaskadnimi ureditvami na brežini. Razširitev promenade pred hotelom Savinja je iz pranega betona. V sklopu ureditve pred glasbeno šolo sta predvidena zunanji avditorij in vodni element, kar smiselno zaokroža ambientalno kvaliteto prostora.

Na Trubarjevem in Savinjskem nabrežju je predvidena zasaditev avtohtonih vrst dreves v večjih gručah ter vzpostavljena strnjena zarast na brežini Savinje. To pa členijo poudarki – ohranitev zasaditve pred hotelom Savinja ter zasaditev laških topolov v parku pred dvorcem, pri čemer morajo krošnje omogočati vedutne poglede. Sodobna interpretacija historičnega vrta v parterju dvorca poudarja njegovo edinstvenost v hierarhiji stavb ter ob navezavi na promenado vzdolž celotne dolžine nabrežja omogoča njegovo večnamensko rabo.

Predvideni prireditveni prostori so umeščeni v ključne mestne ambiente ter v različnih konfiguracijah delujejo povezovalno. Umeščanja večjega odra je omogočeno na amfiteatralnem Aškerčevem trgu, v atriju občinske stavbe in v sklopu ureditve Trubarjevega nabrežja pred šolskim igriščem, kjer je dopolnjen s kaskadno ureditvijo. Drugi ambienti so primerni za izvajanje manjših prireditev in dogodkov.

Prometna ureditev sledi cilju zmanjševanja tranzitnega prometa v historičnem delu mesta. V severnem delu Aškerčevega trga je predviden dvosmerni promet ter s tem omogočena omejitev prometa na preostalem delu trga in na Orožnovem trgu samo za intervencijo, dostavo in stanovalce. Dostop in parkiranje za stanovalce je predvideno tudi na Valvasorjevem trgu, ostala parkirišča pa so locirana po robu območja tudi z novimi parkirnimi površinami (severno od Aškerčevega trga, pred in za knjižnico, na Trubarjevi ulici, na križišču Trubarjeve ulice in Trubarjevega nabrežja (s predlagano umestitvijo poslovno stanovanjskega objekta), na ulici Trubarjevo nabrežje ter na Trubarjevem nabrežju vzdolž Savinje. Koncept osvetlitve smiselno nadgrajuje prostorske kvalitete z akcentnimi poudarki najpomembnejših elementov grajene strukture. V historičnih delih trgov se izbrane svetilke ter urbana oprema ustrezno prilagajajo historičnemu značaju, v drugih delih mesta pa so predvideni novi tipi svetilk ter nevtralna sodobna oprema. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da elaborat št. 3 izpolnjuje kriterije in pričakovanja natečajnega razpisa ter odgovarja na temeljne robne pogoje širšega konteksta kot tudi posameznih ambientov. Kljub nekoliko problematični zasnovi tlakovanja trgov, elaborat celostno rešuje prostorske situacije ter prostor starega mestnega jedra z obvodnim prostorom Savinje povezuje v ambientalno strukturirano kakovostno zasnovano celoto.

Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 3 dodeli druga nagrada.

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar Arhitekturni Biro d.o.o.

Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.

Ajdin Bajrović, mag. inž. arh.

Virginia Vrecl, univ. dipl. inž. arh.

Matej Fornazarič, mag. inž. arh.

Javier Carrera, univ. dipl. inž. arh.

Mina Gutović, mag. inž. arh.

Tina Gradišer, mag. inž. arh.

Jernej Borko, mag. inž. arh.

Sodelujoči:

dr. Tanja Simonič Korošak univ. dipl. biol. – krajinska arhitektura

Insert iz poročila komisije:

Elaborat staro mestno jedro obravnava kakovostno in celostno a ga vsebinsko razdeli na dva dela. Pohodne površine historičnega in novejšega dela so definirane z načinom tlakovanja. Območje Aškerčevega, Valvasorjevega in Orožnovega trga je tlakovano z granitnimi kockami 5×5 cm, območje Mestne ulice, Trubarjeve ulice in začetka Kidričeve ulice, pa z granitnimi kockami 10×10 cm. Oba dela sta s poudarki v tlaku in zasaditvami dobro navezana na nabrežje Savinje. Osnova tlakovanja za vsak del je enoten tlak, ki ima na posameznih trgih ambientalne poudarke. Na Aškerčevem trgu tlakovanje z granitnimi kockami ohranja enovitost in mehko napetost trga. Glavni poudarek trga je talna prezentacija kostnice in motiva cerkvenega svoda z uporabo belih tonalitnih plošč, kar privede do pomenskih zagat ter zabriše lijakasto obliko trga. Primerne rešitve so tako klopi ob Marijinem znamenju, kot maketa mesta južno od cerkve, manj primerno je dodatno zasajanje treh lip in prestavitev štirne, odstranitev lipe na trgu pa ni sprejemljiva.

Smiselna je ureditev tlaka na Orožnovem trgu s prezentacijo nekdanje lokacije sramotilnega stebra ter postavitev pitnika.

Posebej kakovostno je oblikovanje prehoda med Aškerčevim in Valvasorjevim trgom z izvedbo povezovalnih stopnic, klančine in tribune. Valvasorjev trg tako lahko postane prireditveni prostor z avditorijem. Korekcija dela trga z arheološko prezentacijo je sprejemljiva, s tem da prezentacija apside nekdanje cerkve na nižjem nivoju ni primerna.

Prostori trgov se dobro povezujejo s celovito zasnovanim zelenim nabrežjem ob Savinji. Promenadna poteza je tlakovana v betonu z vmesnimi dilatacijami iz granitnih kock ter predvidena s cvetočimi drevesi z asociacijo na mesto cvetja. Prostor nabrežij členijo tudi domiselni prefabricirani poenoteni betonski elementi, ki kot korita z zasaditvijo cvetočih trajnic (Savinjsko nabrežje) nadomeščajo obstoječo ograjo ali služijo kot elementi urbane opreme – klopi, tribune (Trubarjevo nabrežje). Dobro je zasnovana tudi preureditev dostopa na ploščad pred hotelom Savinja, ki obsega široko stopnišče ter ureditev avditorija pred atrijem glasbene šole s prireditvenim podestom. Pred stavbo gospodarske zbornice potezo v najožjem delu promenade kakovostno nadgrajuje konzolna razgledna ploščad. Ohranitev kapelice in ureditev dela gostinskega vrta sta primerna posega, medtem ko je odstranitev historične ograje gostinskega vrta zaradi ustvarjanja večje povezave med Trubarjevim in Savinjskim nabrežjem manj primerna.

Parkovna ureditev z vodnim motivom pred dvorcem na Trubarjevem nabrežju ustvarja poudarek v ureditvi nabrežja in izpostavlja posebnost predprostora te pomembne stavbe. Za zagotavljanje poplavne varnosti je predviden montažni sistem, ki se ga postavi v vnaprej pripravljene talne jeklene plošče. Tako bi se izognili visokim betonskim zidovom, ki omejujejo stik z reko.

V vseh ambientih mestnega jedra je mogoča umestitev prireditvene opreme in izvedba dogodkov. Večji dogodki so predvideni na Aškerčevem trgu, kar nazorno prikazujejo sheme možnosti uporabe, in na Trubarjevem nabrežju. Na Aškerčevem trgu je predvidena možnost umestitve atraktivnega modularnega paviljona za prireditve, zasnovanega v trikotniški geometriji talnih poudarkov na trgu.

Vstop v mesto je jasno strukturiran in smiselno prometno urejen. Prometna ureditev predvideva postopen popoln umik motornega prometa iz historičnega dela mesta. V prehodnem obdobju je predviden skupni prometni prostor na delu Aškerčevega trga s kratkotrajnim parkiranjem, na Mestni ulici in nekaj parkirišči na Valvasorjevem trgu. V drugi fazi je predviden motorni promet zgolj po obodu, parkiranje pa na Trubarjevem nabrežju in dodatnih parkirnih prostorih vzdolž prometnic ter na urejenem parkirišču v vogalu kareja občinske stavbe.

Urbana oprema je nevtralna in poenotena. Prav tako je primerna raba historičnih svetil v starem mestnem jedru in sodobnih svetilk v mlajšem delu mesta.

Ocenjevalna komisija je presodila, da elaborat št. 6 izpolnjuje glavne kriterije in pričakovanja natečajnega razpisa. Dobro odgovarja na temeljne robne pogoje širšega konteksta ter se posveča posebnosti posameznih ambientov, kar pa privede do nekaterih problemov pri oblikovanju pomena trgov in nekoliko razdrobljene strukture celote. Elaborat dobro poveže prostore trgov starega mestnega jedra s zvezno zasnovanim obvodnim prostorom Savinje. Ta je s predvideno zasaditvijo cvetoče drevnine prepoznan kot domiseln, slikovit in poveden predlog, ki neposredno retorično nadgrajuje identiteto Laškega.

Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 6 dodeli tretja nagrada.

Plakati

Avtorji

Aleksandra Geršak Podbreznik, univ. dipl. inž. arh. MA

Matej Novak, univ. dipl. inž. arh.

Bernarda Perič, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Irena Povalej, univ. dipl. inž. arh.

Radovan Romih, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Sodelujoči:

Selma Čosič, inž. grad.

Milan Šetina, inž. grad.

Branko Skutnik, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat z vzorcem tlakovanja sicer smiselno poveže ureditve trgov, ki pa mu jih zaradi množice vzorcev, načinov postavljanja urbane opreme in obeležij kljub temu ne uspe povezati v celoto. Med njimi izstopa ureditev Aškerčevega trga. Višinske razlike razgibanega trga rešuje s pahljačasto razprostrtim tlakovanjem, pri čemer ostaja v sozvočju z lijakasto obliko trga. Na tem mestu tudi edini med prispelimi predlogi naslavlja zgodovino kraja, tudi z Aškerčevimi verzi, ki jih, vlite v bronaste linijske elemente smiselno vstavi med linije, ki jih zarisuje tlakovanje. Promet odrine na robove, s čimer ustvari prostor za oblikovanje posebnega ambienta v dnu trga, kjer se ta naveže na Valvasorjev trg. Tu vodni motiv postavi pod obstoječe drevo, kar omogoča posebne igre svetlobe in sence in, ob sicer praznem trgu, pomeni doživljajsko obogatitev. Nesprejemljiva je rotacija Marijinega znamenja, pa tudi nepotrebna, saj bi kot je, zamaknjeno iz geometrije linij novega tlaka, le poudarilo svoj pomen. Avtorji trg smiselno zapeljejo pred cerkev, kjer ga zadržano in spoštljivo do artikulirane fasade zaključijo z mirno tratno ploskvijo.

Preplet ulic in trgov elaborat poudarja z menjavo tlakov, v katere zarisuje tudi potek nekdanjih potokov. Rezultat je razdrobljenost ureditev. Menjavanje različnih vrst kamna, vzorcev tlakovanja, talnih svetil in obeležitev vnaša nemir v že tako organsko razraslo urbano strukturo.

Projekt predlaga 3 načine protipoplavne zaščite: nasipe, zidove in mobilne stene. Mobilne stene na hidravliko predvidi v južnem delu Savinjskega in severnem delu Trubarjevega nabrežja; v odprtem stanju mobilne stene tvorijo dodatno peš pot, visečo nad reko. Sistem je tehnično zanimiv, mostovž nad vodo pa duhovit, vendar njegov mestotvorni potencial ostane na pol poti. Če se v severnem delu še logično začne pri izlivu Žikavskega potoka, se na Trubarjevem nabrežju nenadoma nelogično konča. Elaborat ne uspe strukturno in oblikovno smiselno povezati prostorskih artikulacij kombinacije protipoplavnih ukrepov, niti jih smiselno navezati na stavbe in programe ob zaledju. Rezultat je tako niz posameznih ureditev, ki sicer odgovarjajo namembnosti posameznih stavb in ureditev v zaledju, vendar jih elaboratu ne uspe povezati v urbano potezo niti mu v ureditvi ne uspe smiselno odzrcaliti členitve, ki izhaja iz urbanega tkiva. Z ureditvami tudi ne gradi vstopa v mesto, poskus reinterpretacije nekdanjega parka pred občinsko stavbo pa je v kombinaciji s prometom, ki odreže kvadratna polja, povsem neposrečen.

Zanimiv, programsko dobrodošel in oblikovno vpet v širši prostorski kontekst je predlagani manjši park ob “”renaturiranem”” Žikavskem potoku, ki javno rabo nabrežja spelje pod plato pred cerkvijo in naprej, prek sicer manj uspešno oblikovanih robov Valvasorjevega trga, do Aškerčevega trg. Kljub zanimivemu predlogu za ureditev Aškerčevega trga in oblikovanju parkovne poteze, ki se ob Žikavskem potoku zaklini pod cerkev, pa je pri tem predlogu izrazito opazna nespretnost pri oblikovanju zveznosti, zaradi česar, z izjemo Aškerčevega trga, tudi ne uspe zgraditi jasne hierarhije urbanih prostorov in razumljivosti iz nje izhajajočih razlik v oblikovanju posameznih ureditev. Natečajna rešitev ne izkazuje oblikovalske zrelosti, zlasti moteča je razdrobljenost ureditev in mestoma celo nasprotujoči si oblikovalski nagovori vzdolž nabrežja, ki delujejo proti dojemanju organsko razraslega starega mestnega jedra Laško in njegove navezanosti na reko. Zaradi tega (z izjemo Aškerčevega trga) tudi ne uspe vzpostaviti jasne hierarhije urbanih prostorov in razumljivosti iz nje izhajajočih razlik v oblikovanju posameznih ambientov. Kljub temu pa ponuja dva zanimiva predloga: oblikovanje parkovne poteze, ki se ob Žikavskem potoku zaklini pod cerkev in Aškerčev trg, domiselno preoblikovan v prečiščeno ureditev, ki ohranja historično lijakasto obliko ter mehko napeto površino trga. Zaradi navedenih kvalitet je ocenjevalna komisija elaboratu št. 1 podelila priznanje.

Avtorji:

Nina Majoranc, univ. dipl. inž. arh.

Petra Stosavljević, univ. dipl. inž. arh.

Sara Zorzut, univ. dipl. inž. arh.

dr. Dušan Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Rok Jereb, univ. dipl. inž. arh.

Blaž Budja, univ. dipl. inž. arh.

Maruša Trnovec, mag. inž. arh.

Manica Lavrenčič, mag. inž. arh.

Sodelujoči:

Gašper Janežič, v. o. k.

Martina Marenčič, akad. kip.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat s tlakovanjem in postavitvijo drevja smiselno poveže trge in ulice v hierarhični sistem, ki ga z nevsiljivimi potezami naveže na nabrežje. V iztekih ulic predlaga ureditev razglednih ploščadi, s katerimi odzrcali členitev in hierarhijo, ki izhaja iz urbanega tkiva. Nabrežje uspe povezati v urbano potezo, kljub neposrednim oblikovalskim odgovorom na raznolike programske zahteve vzdolž Savinjskega in Trubarjevega nabrežja. Z razpostavitvijo drevja vzpostavi ritem, ki ga stopnjuje proti središču – vstopu v mesto, ki je tudi njegova glavna cezura. S tem ustvari dinamično sekvenco menjavanja bolj ali manj kompaktnih volumnov, ki jih umirja enovito oblikovana promenada ob reki. Manj uspešen je pri oblikovanju vstopa v mesto, kjer poskus rekonstrukcije nekdanjega vrta pred graščino Lilijskih podredi prometni ureditvi in za oblikovanje ambienta in navezave na Savinjsko nabrežje premalo izkoristi iztek promenade vzdolž Trubarjevega nabrežja na most.

Interpretacija historičnega vrta z osno simetrično zasnovo in fontano pred dvorcem je verodostojna, vendar prav zaradi doslednosti ne uspe preseči prostorskih omejitev in se ustrezno umestiti v novo zasnovo nabrežja. Kljub simbolni vrednosti je manj primerna, saj z gredami zaseden prostor ne omogoča prepotrebne večnamenske rabe tega prostora.

Oblikovalsko in funkcionalno bolje dorečen in izpiljen je predlog ureditve Savinjskega nabrežja. Tu projekt dobro rešuje navezavo nabrežja na atrij glasbene šole s postavitvijo paviljona ter s premišljenim in umirjenim menjavanjem praznih ploskev in mehkih drevesnih volumnov, pod katere umesti klopi. Na ta način nevsiljivo odgovarja programom v objektih, obenem pa prav s tem prispeva k enovitosti sicer raznolike urbane poteze vzdolž nabrežja.

Med ureditvami trgov izstopa predlog za ureditev Aškerčevega trga, ki ohranja lijakasto obliko in jo s sistemom daljših linijskih klopi in stopnic na vzhodnem delu pahljačasto razpre s čimer ustrezno premošča višine, nivelira nivoje tlakov pred vhodi v objekte ter usmerja v lijakasti iztek trga. V želji po prezentaciji zgodovinske rasti trga in njegove navezanosti na historični ambient ob cerkvi pa ta del trga zasiči z različnimi načini tlakovanja in formalnih izpeljav prezentacije zgodovinskih elementov, kar pripelje do razdrobljenosti in slabše berljivosti prostora.

Prav tako uspešno kot na Aškerčevem tudi na Orožnovem trgu povzame lijakasto zgradbo, v katere središče kot poizkus simbolične prezentacije nekdanjega sramotilnega srebra umesti vodni motiv s pitnikom (padli steber), kar je historično in doživljajsko zanimiv predlog, neprimerna pa je izvedba fiksnega gostinskega nadstreška v severnem robu trga. Manj uspešno je oblikovana povezava med Aškerčevim in Valvasorjevim trgom, kjer sekvence dostopov podredi reševanju zagat, izhajajočih iz višinskih razlik.

Elaborat se pozorno posveti osvetljevanju spomenikov in kipov, pri čemer je vgradnja talnih svetil manj primerna, razen pri predlogu ambientalne osvetlitve Marijinega znamenja. Prav tako je manj primeren predlog rabe različnih tipov svetil vzdolž nabrežja, saj je taka odločitev v nasprotju s sicer dobro nastavljeno zveznostjo urbane poteze.

Elaborat odlikuje dobra zveznost urejanja poteze ob nabrežjih, ki jo z robov stopnjuje proti vstopu v mesto. Zlasti je uspešen pri ustvarjanju funkcionalno raznolikih ambientov na Savinjskem nabrežju, smiselno pa nagovarja tudi notranji sistem trgov in ulic, pri čemer med njimi z nadgradnjo njihovih posebnosti ustvarja jasno hierarhijo. Racionalna in mestotvorna je tudi raba drevnine.

Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 4 podeli priznanje.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA LAŠKO

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Obvestilo za javnost št. 1

1.nagrada: 48815, delovna šifra: 07

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada: 28319, delovna šifra: 03

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

3.nagrada: 51379, delovna šifra: 06

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

Priznanje: 39027, delovna šifra: 01

Avtorji

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

Priznanje: 49827, delovna šifra: 04

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 87654_09

Nenagrajeni: 27327_08

Nenagrajeni: 13856_05

Nenagrajeni: 78910_02

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Obvestilo za javnost št. 1

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 87654_09

Nenagrajeni: 27327_08

Nenagrajeni: 13856_05

Nenagrajeni: 78910_02

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK