dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka
prejemniki priznanj
zlati svinčnik
Častna članica ZAPS dr. Maja Simoneti
Poklicno delovanje Maje Simoneti temelji na tridesetletnih izkušnjah s prostorskim načrtovanjem v praksi, ki jih je v zadnjih letih prenesla in nadgradila v svetovanje in zagovorništvo javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja, pri čemer ji je uspelo načrtovalske izkušnje povezati z razvojem novih praks in aplikativnim raziskovanjem. Z obsegom svojega delovanja in angažiranostjo, ki presega običajne okvire poklicnega udejstvovanja, je bistveno zaznamovala in pripomogla k uveljavitvi krajinske arhitekture kot stroke, hkrati pa s tem utrla pot novejšim generacijam v krajinski arhitekturi in drugih strokah, med drugim s pedagoškim delom na več fakultetah.
Dr. Maja Simoneti je diplomirala na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete (1986) in na tem oddelku v letih 1990–1995 delala kot mlada raziskovalka. Leta 1995 je magistrirala na področju krajinske arhitekture z delom Vključevanje javnosti v urejanje mestnih zelenih površin, ki ga je kasneje izdala v znanstveni monografiji Mestne zelene površine.
Delo na področju prostorskonačrtovalskih, urbanističnih, krajinskoarhitekturnih in raziskovalnih projektov je nadaljevala na Ljubljanskem urbanističnem zavodu (LUZ), kjer je kot vodja projektov ali sodelavka v interdisciplinarnih skupinah izdelala več kot sto projektov različne narave, meril in ravni. Kot ena ključnih oseb je na LUZ-u vzpostavila delo avtonomne skupine krajinskih arhitektov, ki je v devetdesetih letih sodelovala pri razvoju metodologije ter izdelavi različnih strokovnih podlag, primerjalnih študij in prostorskih aktov na vseh ravneh prostorskega načrtovanja. Po letu 2000 se je omenjena skupina krajinskih arhitektov uveljavila z izdelavo inovativnih strokovnih podlag za potrebe priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter za Prostorsko zasnovo Mestne občine Ljubljana, uspešno pa se je vključila tudi v izdelavo razvojnih programov ter strokovnih podlag za druge kraje in občine.
Po letu 2005 je prevzela vodenje prvih mednarodnih projektov in drugih razvojnih nalog ter aplikativnih raziskav na področju prostorskega načrtovanja in urejanja javnega odprtega prostora, s težiščem predvsem na ohranjanju in revitalizaciji krajin, načrtovanju in vzdrževanju javnih mestnih zelenih površin ter načrtovanju otroških igrišč. Slednje ji je s kakovostnimi in nadstandardnimi rešitvami v soavtorstvu uspelo prenesti v nekatere uspešne realizacije (Šmartinski park, otroško igrišče na Trgu 9. maja v Ljubljani).
Participacija javnosti je ena od osrednjih tem njenega poklicnega delovanja. Kot (so)avtorica je izdelala številna ekspertna mnenja, priporočila in raziskave, s katerimi je bistveno prispevala h krepitvi sposobnosti različnih akterjev za sodelovanje v sistemu prostorskega načrtovanja. Na osnovi tega dela v okviru Inštituta za politike prostora (IPoP) podrobno raziskuje možnosti za nove modele upravljanja prostora, ki izvirajo iz participativne kulture in prakse.
Ugotovitve strokovnega in raziskovalnega dela redno objavlja kot avtorica ali soavtorica prispevkov v publikacijah, tudi znanstvenih in strokovnih monografijah (Mestne zelene površine, Mestno drevje, Berilo za trajnostno urejanje prostora), ter o njih poroča na znanstvenih in strokovnih konferencah in seminarjih tako doma kot v tujini.
V letu 2016 je doktorirala z raziskavo Celovit sistem ukrepov za urejanje javnih zelenih površin v slovenskih naseljih. Raziskala je način delovanja aktualnega slovenskega sistema urejanja javnih zelenih površin glede na dejstvi, da se pomen javnih zelenih površin za kakovost bivanja v urbanem okolju z razvojem povečuje in da novi koncepti izpostavljajo pomen celovitega in vključujočega urejanja za zagotavljanje družbenih, ekoloških in gospodarskih koristi urbanih zelenih površin.
Maja Simoneti je s svojim pronicljivim in pogosto kritičnim odnosom do aktualnih in sistemskih problemov prostorskega načrtovanja, ki so velikokrat odraz trenutnih družbenih razmer, ključna oseba, ki s svojim delovanjem podira in premika meje razumevanja, zaznavanja in obravnavanja problemov v urejanju prostora na politični, strokovni in splošni ravni, zaradi česar ji upravni odbor podeljuje naziv častna članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
