prof. dr. Petra Čeferin
prejemniki priznanj
zlati svinčnik
Častna članica ZAPS prof. dr. Petra Čeferin
Petra Čeferin je arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer predava arhitekturno teorijo in kritiko sodobne arhitekture. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in magistrirala ter dosegla naziv licenciat iz znanosti in tehnologije na Univerzi za tehnologijo v Helsinkih. Doktorski študij je nadaljevala v okviru Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Univerze za tehnologijo v
Helsinkih, kjer je leta 2003 doktorirala. Postdoktorsko raziskovalno delo je kot Fulbrightova štipendistka nadaljevala na Univerzi Columbia v New Yorku.
Petra Čeferin je avtorica knjig Constructing a Legend: The International Exhibitions of Finnish Architecture 1957–1967 (Helsinki, 2003) in Transforming Reality with Architecture: Finnish Case (Rim, 2008) ter urednica knjig Architectural Epicentres: Inventing Architecture, Intervening in Reality (s C. Požar, Ljubljana, 2008), Project Architecture: Creative Practice in the Time of Global Capitalism (z J. Bickert in C. Požar, Ljubljana, 2010) in Tektonika v arhitekturi. Frampton ‐ Semper – Bötticher (Ljubljana, 2014). Je tudi avtorica številnih kritiških esejev in člankov o moderni in sodobni arhitekturi ter urednica knjižne zbirke
Teoretska praksa arhitekture. Leta 2008 je prejela nagrado Bruna Zevija za historično‐kritični esej.
Za arhitekturo sta tako kot za vsako drugo stroko pomembni teorija in praksa. Šele s prehajanjem idej iz prakse v teorijo in obratno se ustvarjalni krog lahko sklene v vedno novem kreativnem presežku. Praksa sama, brez kakovostne teoretske misli, težko napreduje. O odnosu med arhitekturno teorijo in prakso je pisal že Vitruvij, ki prvo od svojih knjig začne z ugotovitvijo, da je arhitektovo znanje sestavljeno iz graditeljskih izkušenj in teoretskih razmislekov, pri čemer eno brez drugega ne more dobro delovati.
Delo Petre Čeferin na področju arhitekturne teorije je na mednarodno primerljivo visoki ravni. V svoji generaciji je najvidnejša avtorica, ki je razvila konsistenten filozofsko‐teoretski sistem, v okviru katerega obravnava temeljna vprašanja o bistvu arhitekture in njeni različnosti od drugih strok. Njena teza je, da je odgovor na to vprašanje treba iskati tako v teoriji kot v praksi, pri čemer je stroga delitev na teorijo in prakso nepomembna – namesto tega bi morali govoriti o teoretski in projektantski praksi arhitekture. Arhitekturo opredeljuje skozi temeljni princip gradnje in tektonike.
Ob deseti obletnici ZAPS razmišljamo tudi o položaju arhitekture v okviru umetniških in inženirskih strok. Razlika med arhitekturo in drugimi umetniškimi zvrstmi se zdi dokaj jasna, ne glede na to, da med njimi ni nedvoumne ločnice. Razlika med arhitekturo in drugimi inženirskimi strokami pa se zdi jasna le arhitektom, ne pa tudi drugim inženirjem. A prav arhitekturna teorija, v tesni povezavi s filozofijo, je tista razlika, ki arhitekturo med inženirskimi strokami naredi posebno. Za konstituiranje in ohranjanje arhitekture kot avtonomne stroke je zato ključnega pomena kakovostna teorija.
Zbornica za arhitekturo in prostor je v prvi vrsti združenje projektantov, praktikov arhitekturnega načrtovanja. Vendar je smisel našega povezovanja prav v razumevanju globljega bistva našega dela. Če je bistvo inženirstva v polju tehnološkega, je bistvo arhitekture v polju humanizma in družboslovja. Ob množici podatkov, vsakodnevnih opravil in odločitev, ki sodijo v polje tehnološkega, je za projektante arhitekture in njihovo zbornico ključnega pomena ohranjanje vezi z družboslovjem, zato je teoretska in kritiška refleksija arhitekturne produkcije danes pomembnejša kot kdajkoli prej.
Teoretsko delo Petre Čeferin je dosežek, ki si zasluži največjo pozornost strokovne javnosti, njeno pedagoško delo s študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo pa nam vliva tudi upanje v razvoj kakovostne arhitekturne teorije in prakse v Sloveniji v prihodnosti. Podelitev častnega članstva naj bo tako tudi apel različnim delom arhitekturne stroke – teoretikom, projektantom in pedagogom, da le s skupnimi močmi in medsebojnim spoštovanjem lahko premikamo stvari na bolje.
