Prof. Grega Košak
prejemniki priznanj
zlati svinčnik
Častni član ZAPS 2012 Prof. Grega Košak
Med vse številnejšimi, čedalje bolje informiranimi in izobraženimi, mnogokrat tudi v tujini šolanimi slovenskimi arhitekti ostaja Gregor Košak še vedno povsem izjemen pojav. Ne samo kot oblikovalec z najširšim razponom interesov in delovanja – po tej značilnosti je od nas vseh gotovo najbližji pokojnemu prof. Edvardu Ravnikarju –, vsestransko zavzet, družbeno najširše dejaven organizator, vodstveni član različnih društev ter drugih domačih in mednarodnih strokovnih združenj, temveč zlasti kot iskreno osebno prizadet spremljevalec sprememb v prostoru, ki jih kot esejist spremlja do danes. Vedno je med prvimi nasprotniki kakršne koli skrunitve ne samo naravne ali kulturne dediščine, temveč tudi najnovejše kakovostne arhitekture ali novonastalih mestnih prostorov.
Že kot študent se je začel ukvarjati z grafičnim oblikovanjem in nase opozoril s prvimi knjižnimi opremami (Pesmi štirih, Mlada pota), po diplomi pa je napravil vrsto celostnih podob podjetij ter že kmalu prejel številna domača in tuja priznanja: nagrado Prešernovega sklada za leto 1967, nagrado UNESCA za kulturni plakat na varšavskem bienalu leta 1968, zlato medaljo in druga priznanja na BlO 3, BIO 4 itd., vrsto nagrad na plakatnih natečajih in več priznanj za knjižne opreme. Ves čas je – več mandatov kot predsednik ali član strokovnih svetov DLOS, DOS, DAL – doma in v svetu zavzeto strokovno deloval v društvih z grafičnega in arhitekturnega področja. Potem ko je bil leta 1963 izbran za podpredsednika zveze SLUPUJ (Jugoslovanske zveze oblikovalcev), je leta 1966 na Bledu organiziral Drugi mednarodni kongres Mednarodne organizacije združenj grafičnih oblikovalcev (ICOGRADA) in bil v letih od 1966 do 1968 tudi njen podpredsednik. Med letoma 1970 in 1974 je bil tudi član vsakoletnih mednarodnih žirij evropske nagrade za embalažo (Eurostar) in svetovne dvoletne nagrade za embalažo (Wordstar) ter sodeloval v žirijah varšavskega bienala plakatov in bienala grafike v Brnu. V letih 1978 in 1984 je bil jugoslovanski predstavnik v Mednarodnem združenju arhitektov (UIA). Po zgledni realizaciji motela v Grosupljem (1970), ki žal ni ušel poznejšemu iznakaženju, se je začel po letu 1973 v glavnem posvečati urbanizmu in arhitekturi ter postavil vrsto stanovanjskih, šolskih, poslovnih in upravnih stavb, od katerih izstopa stanovanjska soseska ob Dunajski cesti s stolpnico Mercatorja. Zanje je prejel tudi dve republiški Borbini nagradi. Potem ko je v letih 1960 in 1961 kot eden od asistentov prof. Ravnikarja sodeloval v njegovem reformnem študijskem programu (smer B), je vsa osemdeseta leta izredno poučeval na Fakulteti za arhitekturo, od leta 1984 do leta 2010 pa je kot redni profesor na ALU, smer oblikovanje, katere pobudnik je bil, predaval o integralnih pristopih k oblikovanju okolja.
Ob upoštevanju vsega navedenega je za vse stroke, ki se združujejo v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, in slovensko družbo nasploh najdragocenejša Košakova neizprosna in kot britev ostra kritična misel, ki temelji na njegovem vsestranskem enciklopedičnem znanju in še zmeraj novem, vendar tudi nepoznano starem in enako živem zanimanju, kot smo ga poznali v njegovih mladih letih. Ta se praviloma izlije na papir kot samosvoje, zapleteno, pogosto tudi tradicionalno izobraženemu bralcu komaj dostopno besedilo, ki pa ne prizanaša nikomur, ne glede na njegov strokovni ugled, politični vpliv ali ekonomsko moč. Kot član strokovnega sveta ZAPS je doslej že začel razprave o nekaterih najbolj kritičnih problemih in upamo, da bo s takšno vnemo deloval še naprej
