Hiša za preprosto bivanje
Zlati svinčnik 2021
Poročilo komisije
Tudi letošnje leto je minilo v znamenju pandemije, kar je vplivalo na to, da je gradbena dejavnost v porastu. Zanimivo – ljudje so v času izolacije zaprti v domačem okolju očitno razmišljali o svojem načinu bivanja. Hkrati so na trgu začeli ostajati veliki zneski gotovine, kar je pocenilo kredite za nakup nepremičnin in pregrelo stanovanjski trg. Ob odsotnosti strukturirane stanovanjske politike so nepremičnine postale predvsem predmet tržnega špekuliranja. Stanovanja postajajo povsem nedosegljiva za tiste družbene skupine, ki jih najbolj potrebujejo. Mladi so z onemogočanjem dostojnega reševanja stanovanjske problematike potisnjeni na socialni rob.
Če pogledamo naše delo in zbornične razstave, je videti, da so se v tem nenavadnem času in izrednih razmerah kolegi nekoliko manj izpostavili s svojimi deli. In to kljub nekoliko povečanem obsegu ustvarjalnega dela in občutku, da se gradi obilo dobre arhitekture. Dejstvo je, da je na zbornično razstavo prispelo nekoliko manj predlogov kot druga leta. Zato je imela žirija malce težjo nalogo izbrati dela, vredna posebne pohvale. Ocenjevanja smo se lotili temeljito, pripravljen je bil izbor razstavljenih del, ki si jih je nato žirija skupaj ogledala in ocenila na kraju samem tako rekoč po vsej Sloveniji.
Pri pregledu razstavnih del so izstopali projekti na področju javnih stavb, tako javnih zgradb kakor tudi ureditev javnih prostorov. Se pravi, rešitve, do katerih je prišlo preko inštituta javnega natečaja. V njih je bilo videti tisto nekaj več, ukvarjanje s širšim prostorom, kakor tudi reševanje zahtevnejše programske vsebine in njenega umeščanja v prostor. Vendar ob tem vseeno ne smemo pozabiti manjših posegov, vrednih pohvale, tako stanovanjskih hiš kot tudi notranjih ureditev. Izstopa nekaj del, v katerih je razvidno avtorsko mojstrstvo, soglasno smo izbrali predloge, ki si zaslužijo arhitekturna priznanja.
Za konec bi še enkrat pozvali kolege k podpori naši zbornici v teh razburkanih časih. Gre za status našega poklica in model arhitekturnega natečaja, ki je ravno v zadnjih letih začel kazati rezultate, odmevne tudi v tujini. Gre za strokovno podlago, ki prinaša kakovostno arhitekturo in grajeno okolje za celotno družbo. Uprimo se organizirani klienteli, ki s špekulativnimi nameni troši javna sredstva in se ne ozira na javno dobro. Pohvale in iskrene čestitke nagrajencem, prav tako pa tudi ostalim razstavljavcem!
Hiša za preprosto bivanje
Avtorja: Meta Kutin, Tomaž Ebenšpanger
Do hiše se pripeljemo po lokalni cesti. Sem ne zaidemo, če nismo povabljeni. Degradiran prostor zaradi odsotnosti oblikovanja skupnega javnega prostora se zdi samoumeven, saj tako pri nas je, in nič ne kaže na
presenečenje, ki nas čaka v drugi vrsti za tipičnimi hišami in prizidki slovenske suburbije. Ko stopimo naprej, nas prevzame sodobno in sveže oblikovan ansambel v merilu in proporcih tradicionalne arhitekture.
Na južnem delu parcele ob stari hiši so travnik s pogledom na Šmartno polje in Šmartno z zvonikom ter gričevjem v daljavi, dve mogočni drevesi, priljubljena osamela peč za pizzo in zelenjavni vrt. Arhitekta sta zasnovala novo hišo z veliko občutljivostjo za umestitev v prostor in z obzirnostjo do obstoječega, naravnih danosti in spomina na neke pretekle čase. Prostorska kompozicija je sestavljena iz dveh volumnov, večjega, oblikovanega z zamikom dveh vzporednih lamel, in manjšega gospodarskega objekta. Premišljena postavitev volumnov v prostor skupaj z nastalimi medprostori tvori manjši kompleks notranjih in zunanjih prepletajočih se in natančno oblikovanih ambientov. Terasa na jugu ob mogočni jablani, dvorišče ob peči in kuhinji s pogledom na češnjo in zelenjavni vrt, severna terasa s klopjo, vpeta med volumnoma, vhodno dvorišče za dovoz do nadstreška in prehoda do vhoda v hišo.
Majhna po kvadraturi, a prostorna in udobna bivalna hiša vključuje ves okoliški prostor v funkcionalno shemo bivanja v pritlični hiši z neposredno navezavo na okolico in razširjenimi neskončnimi pogledi. Logično zastavljena lesena, ponekod vidna konstrukcija hiše, domiselna konstrukcija ostrešja s kritino iz vlaknocementnih sivih valovitk, v vidni beton preoblečena in ohranjena peč ter premišljeno in izvirno reševanje detajlov kažejo na zrelost in zavzetost arhitektov. Objekta in čeznju poveznjene velike strehe z napušči zaradi natančno oblikovanih
proporcev učinkujejo pomirjujoče in znano. Zasnova hiše je z vseh vidikov pripeljana do skrajne preprostosti, a je hkrati izrazito kompleksna ter polno uteleša esenco bivanja. Na sodoben način udejanja modrost ljudskega stavbarstva in prvinska načela trajnosti.
Arhitekturno delo Mete Kutin in Tomaža Ebenšpangerja je majhna, preprosta hiša. Odlikujeta jo izjemna arhitekturna kakovost v njeni večplastnosti in kompleksnosti, ki prepriča s celovitostjo, od umestitve v prostor do reševanja detajla, odgovornega odnosa do že od nekdaj znanih trajnostnih vidikov: upoštevaj orientacijo, ne posekaj drevesa, ampak izkoristi senco, vključi pogled na pokrajino ali na zvonik, ne pozidaj preveč in razmisli o vzdrževanju, kreativno reši detajle in ponudi inovativno prostorsko rešitev za prav ta program in prav to lokacijo.
Delo je nastalo, ker sta si naročnika želela ustvariti novi dom za tretje življenjsko obdobje, pritličen in cenovno ugoden. Izseliti sta se želela iz prevelike enodružinske večetažne hiše ob cesti, takšne, ki jih je slovenski prostor prepoln, hiše brez neposredne povezave z vrtom in dvoriščem, zahtevne za vzdrževanje, nesmiselne, zlasti ko otroci odidejo od doma.
Zasnovati individualno hišo je ena najpogostejših in hkrati najlepših nalog. Zato nas nova pametna rešitev toliko bolj navduši in preseneti. Zlasti si zasluži pozornost zaradi zelo ustreznega in inovativnega naslavljanja stanovanjske problematike v slovenski suburbiji, ki nas sili v razmislek o prihodnosti našega skupnega prostora. Hiša za preprosto bivanje bi lahko postala arhitekturna paradigma o gradnji z razumnim vložkom in veliko arhitekturno kulturo, spoštovanjem do okolja in do skupnosti.
