Nagrada častni član ZAPS 2021
Nagrada častni član ZAPS 2021
Nagrado častni član ZAPS za leto 2021 prejmejo arhitekti:
Uroš Lobnik,
Metka Sitar,
Bogdan Reichenberg,
Janko Zadravec in
Boris Podrecca
za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.
O ustanovitvi šole za arhitekturo v Mariboru so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja govorili najvidnejši mariborski arhitekti tistega obdobja, kot so Jaroslav Černigoj, Ivan Kocmut in Borut Pečenko. Njihove želje, pa tudi želje mnogih drugih arhitektov s tega območja, so se uresničile šele tri desetletja kasneje. Študijski program arhitekture se je na tedanji Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru pričel izvajati leta 2007, sprva kot univerzitetni študijski program 1. stopnje, v letu 2010 pa tudi kot univerzitetni študijski program 2. stopnje.
Osnovanje novega fakultetnega programa ni majhen zalogaj. Nagrajenci so bili vsak na svoj način vpeti v ustanavljanje nove šole in so bili ključni za uspeh projekta tako v času pobude in organizacijskih priprav kot tudi v času zagona projekta in prvih let delovanja nove šole.
Motorja ustanavljanja šole za arhitekturo sta bila Uroš Lobnik in Metka Sitar, slednja je šoli zagotavljala tudi potrebno akademsko raven. Bogdan Reichenberg in Janko Zadravec sta s svojimi deli in aktivnim sodelovanjem pri projektu dokazovala, da Maribor ima lastno kvalitetno arhitekturno produkcijo in arhitekte, ki bodo brez težav lahko prenašali svoja znanja na mlajše generacije. Boris Podrecca je moralna in arhitekturna avtoriteta, ki je najprej s pobudo, potem pa tudi zagotovilom, da bo prvih nekaj let sodeloval pri študiju, šoli dodala mednaroden nivo in tudi vso potrebno resnost v očeh odločevalcev.
Še posebej pomembno pa je, da so vsi našteti kasneje tudi prevzeli svojo vlogo na fakulteti in tako poskrbeli, da je novi program tudi uspešno zaživel – v vsebinskem, kadrovskem in akademskem smislu. Danes je po številu vpisanih študentov – okrog 45 letno – Oddelek za arhitekturo že presegel druge oddelke fakultete, kar tudi priča o uspešnosti zastavljenega projekta. Šola je ustavila odhajanje arhitektov iz vzhodne Slovenije, ki so se prej šolali v Ljubljani ali Gradcu in se po zaključeni fakulteti redkeje vračali, privabi pa tudi nemajhno število študentov iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Lastna šola za arhitekturo je neprecenljiva za vzhodni del Slovenije, ki je bil doslej arhitekturno precej zapostavljen. Predstavlja možnost vzpostavitve manjšega arhitekturnega (epi)centra, ne le skozi arhitekturno produkcijo, pač pa tudi skozi arhitekturno teorijo in arhitekturno kritiko. Teorija predstavlja osnovo za kvalitetno arhitekturno produkcijo, kritika pa osnovo za izobraževanje uporabnikov in naročnikov arhitekture – kar se v Mariboru kaže kot še posebej pomembno. Arhitekturno izobraževanje je tek na dolge proge: tudi ustanovitev ljubljanske šole za arhitekturo je resnične rezultate dala šele desetletja pozneje, s samoraslim kritičnim regionalizmom povojnih modernistov. Nadaljnji razvoj šole ne more biti odgovornost njenih ustanoviteljev, njeni prvi koraki pa so – in mariborska šola za arhitekturo je danes, ko je že dala prve generacije novih diplomantov, na
zelo dobri poti, da tudi dolgoročno upraviči svoj obstoj.
Šola za arhitekturo v Mariboru predstavlja velik potencial tudi za celotno Slovenijo. Trdili bi lahko, da je slovenska arhitektura šele v zadnjih dveh desetletjih polno zaživela v izjemni pestrosti raznolikih arhitekturnih izrazov, potem ko je večji del druge polovice prejšnjega stoletja bilo odklonov od trenutno prevladujočih smeri občutno manj. A današnja raznolikost se napaja večinoma z (vsekakor koristnimi) mednarodnimi izmenjavami in postdiplomskim študijem naših arhitektov v tujini. Mariborska šola za arhitekturo predstavlja dobro osnovo za to, da bo raznolikost slovenske arhitekture v prihodnjih desetletjih imela tudi lasten notranji izvor.
Za to ima mariborska arhitekturna šola odlične pogoje tudi s svojo skoraj idealno umeščenostjo v trikotnik med Ljubljano (in naprej proti Mediteranu), Gradcem/Dunajem (in naprej proti Srednji Evropi) in Zagrebom (in naprej proti Balkanu). Za dolgoročen uspeh projekta mora mariborska šola znati črpati vplive iz vseh treh regij in ne zapostavljati nobene izmed njih, hkrati pa ne biti vpeta v slovensko arhitekturo kot konkurenca ali celo nasprotje ljubljanski šoli, pač pa kot njena dopolnitev. Slednje je seveda v veliki meri tudi naloga ljubljanske šole.
V današnjem času trenj med strokami, ki so ponovno vzplamtela ob spreminjanju gradbene zakonodaje, pa je potrebno posebej poudariti tudi dejstvo, da je mariborska šola za arhitekturo bila ustanovljena in je zaživela pod okriljem gradbene fakultete. Brez gradbenikov in njihove podpore arhitekturne šole v Mariboru bržkone še nekaj
časa ne bi imeli. Po ustanovitvi Oddelka za arhitekturo se je takratna Fakulteta za gradbeništvo leta 2015 preimenovala v današnjo Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. O sprejetosti in enakopravnosti arhitektov na tej fakulteti pa priča tudi dejstvo, da je današnja dekanja fakultete prav arhitektka, dr. Vesna Žegarac Leskovar.
Nagrada častni član, namenjena ustanoviteljem šole za arhitekturo v Mariboru, pomeni priznanje celotni mariborski arhitekturi. Prizadevanja petih ljudi ne bi obrodila sadov, če tega projekta ne bi podpirala širša lokalna in tudi državna strokovna javnost, pa tudi lokalna in državna politika. Poleg nagrajencev je med zaslužnimi za ustanovitev nove šole za arhitekturo v Mariboru potrebno omeniti vsaj še tri imena: prof. dr. Ludvik Trauner, takratni dekan Fakultete za gradbeništvo v Mariboru, ki je bil vseskozi odločen podpornik ideje o novi arhitekturni šoli in ki je arhitekturo tudi sprejel pod okrilje fakultete, ki jo je vodil; dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, ki je vztrajno širil idejo nove šole in tudi odprl marsikatera vrata na nivoju državne politike, in dr. Peter Gabrijelčič, takratni dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki je mariborski arhitekturni šoli dal
končni blagoslov. Naj ta nagrada pomeni posebno zahvalo tudi tem trem.
Arhitektom Urošu Lobniku, Metki Sitar, Bogdanu Reichenbergu, Janku Zadravcu in Borisu Podrecci se Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije za njihov prispevek pri ustanovitvi in uspešnem zagonu šole za arhitekturo v Mariboru zahvaljuje s podelitvijo priznanja častni član ZAPS 2021. Mariborski arhitekturni šoli želimo še mnoga uspešna desetletja (in stoletja!) delovanja in mnoge odlične generacije, ki bodo načrtovale in gradile kvalitetno arhitekturo našega prostora.
Tomaž Krištof
Nagrada častni član ZAPS se podeli na podlagi predloga upravnega odbora ZAPS in potrditve predloga s strani skupščinskega sveta ZAPS.
Bogdan Reichenberg nagrado častni član ZAPS 2021 prejme posthumno.
Boris Podrecca je že prejel nagrado častni član ZAPS 2017 in s tem postaja dvojni častni član ZAPS.