prof. Mihael DEŠMAN, univ. dipl. inž. arh.
Platinasti svinčnik 2021
prof. Mihael DEŠMAN, univ. dipl. inž. arh.
Miha Dešman je eden tistih sodobnih arhitektov, ki v svojih delih posebno pozornost posvečajo razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja. Vselej kritična misel Mihe Dešmana je umeščena v prostor in čas, s poznavalskim pogledom na stanje stvari v arhitekturi in družbi pa odpira možnosti njunega mišljenja in razvoja za prihodnost.
Kot diplomant ljubljanske šole za arhitekturo (1981) je Miha Dešman podiplomski študij nadaljeval v Benetkah ter po vrnitvi v domovino pričel delovati kot samostojni arhitekt. S Katarino Pirkmajer Dešman je nato ustanovil arhitekturni atelje Dešman (1983) ter za novi milenij, z nekaj mlajšimi kolegi, biro DANS arhitekti (2004), v katerem deluje še danes. Njegov opus obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, mentorstev, iniciativ, funkcij in angažmajev.
Izvedeni in neizvedeni projekti imajo vselej moto kontekstualnosti, ki s humanistično potezo teži k uglaševanju prostorov in kulture. Izvedena arhitekturna dela v njegovem opusu so bila prepoznana, nominirana in nagrajena tako v domačem kot mednarodnem strokovnem okolju. Izpostavimo naj dve nominaciji za nagrado Mies van der Rohe: za cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru 2017 in skupinsko nominacijo za preureditve nabrežij in mostov na Ljubljanici 2015. Oba projekta sta prejela tudi druge mednarodne nagrade. Poleg nagrade Zlati svinčnik za hišo NMII 2013 je bila lesena kolesarska brv čez Savo v Bohinjski Bistrici nagrajena s strani strokovne žirije z Architizer A+ Award 2016 in je prejela prvo nacionalno nagrado za najboljšo leseno gradnjo za inženirski objekt. Osnovna šola v Št. Juriju in hiša Hospic v Ljubljani sta bili nominirani za Plečnikovo priznanje, otroški oddelek in CPR Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča v Ljubljani pa za priznanje Piranesi. Dešmanova dela so bila predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini.
Miha Dešman je že več desetletij prepoznaven luciden mislec in pisec o arhitekturi. Preden je prevzel vlogo glavnega in odgovornega urednika revije AB – arhitektov bilten (1995), je bil član uredništva ter tehnični in likovni urednik knjižne zbirke Krt, ki je leta 1988 prejela Plečnikovo nagrado za delo na področju teorije arhitekture. Revija AB pa je v času njegovega urednikovanja uspela realizirati cilj: »obdržati nivo kvalitete in povečati aktualnost«, kot je zapisal v prvi prenovljeni številki leta 1995. Vprašanje »Kako naprej«, ki ga je zastavil v tej prvi številki, je skozi čas dobilo vrsto odgovorov v obliki arhitekturnih projektov in zapisov. Pravzaprav si danes že težko predstavljamo revijo AB brez pronicljivega Dešmanovega uvodnika bodisi v tematsko številko ali takšno, ki tudi povsem lokalne teme umešča v globalni okvir. V uvodniku je v razmislek o stanju in prihodnosti mest skoraj četrt stoletja pozneje zapisal: »Odgovor ne more biti retrograden, ne da se vrniti po evolucijski spirali nazaj. Naivno bi bilo, ko bi verjeli, da je odgovor en sam in
edino zveličaven. Menim pa, da se vsi pozitivni odgovori nahajajo v širokem spektru razsvetljenske misli in vere v humanizem in znanost.« Njegov opus pisane besede obsega preko 200 člankov, esejev, intervjujev, objavljenih v knjigah ter strokovnih in poljudnih medijih doma in v tujini. Prispevki so bili objavljeni v poljudnih in strokovnih publikacijah, od Dela in Mladine do revij AB, Piranesi, Dialogi, Hiše, Igra ustvarjalnosti, Fokus magazin ter Werk, Bauen + Wohnen, Baunetzwoche, Uncube, Oris, Controspazio, Eco Web Town, Architectural design itd. Tudi njegovi pregledni in kritični prispevki v monografijah so izšli pri priznanih domačih in tujih založbah, kot so *cf, Krtina, Birkhäuser, Springer, LetteraVentidue.
Plod zavzemanja za ustrezno prepoznavnost in položaj arhitekture je tudi monografija Arhitektura za ljudi: teze za arhitekturno politiko Slovenije, ki je izšla v soavtorstvu z Ilko Čerpes in Vladom Krajcarjem. Ta obsežni manifest je bil v prilagojeni in skrajšani obliki brošure z naslovom Arhitekturna politika Slovenije – Arhitektura za ljudi objavljen 2017 in ga je kot strateški dokument države za bolj kakovostno arhitekturo sprejela vlada Republike Slovenije.
Miha Dešman je pogosto organizator, pobudnik in gost javnih dogodkov – razstav, okroglih miz, posvetov, diskusij, konferenc, član mednarodnih in domačih arhitekturnih žirij, izborov, komisij. Kot odličen poznavalec je sodeloval v več preglednih izborih, razstavah in publikacijah o sodobni slovenski arhitekturi, ki je tudi s tem pridobi(va)la ustrezno ovrednotenje doma ter mednarodno prepoznavnost in potrditev. Je član Društva arhitektov Ljubljana, član galerije DESSA in član njenega sveta. Bil je predsednik DAL med letoma 2003 in 2006 ter je predsednik upravnega odbora Plečnikovega sklada od leta 2006.
Miha Dešman je dejaven tudi kot pedagog. Je redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2010 poučuje zgodovino in teorijo arhitekture ter projektiranje. Je mentor vrsti diplomskih in magistrskih del. Njegov opus dopolnjuje tudi nabor predavanj na tujih institucijah.
S svojim večplastnim delovanjem in opusom raznovrstnih dejavnosti in del je arhitekt Miha Dešman vtisnil pomemben in prepoznaven pečat v sodobni slovenski arhitekturi. Še posebnega pomena pri tem je njegovo altruistično in humanistično zavzemanje za uveljavljanje javnega interesa in pomena arhitekture kot dejavnosti, ki pomembno vpliva na kulturo in družbeni razvoj, saj so to pogosto spregledani, a izjemno pomembni vidiki razvoja arhitekture v prihodnosti.
Komisija:
Matej Vozlič, univ.dipl.inž.arh.
Ina Šuklje Erjavec, univ.dipl.inž.kraj.arh.
dr. Peter Šenk, univ.dipl.inž.arh.
skrbnica komisije: Dunja Šutanovac, univ.dipl.inž.arh.
