Peter Žargi
Arhitekt Peter Žargi je diplomiral na FAGG v Ljubljani leta 1977. Po diplomi se je zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK), kjer je na Inštitutu za gradbeno fiziko in konstrukcije sedemnajst let nabiral izkušnje in specifična znanja s področja aplikativne gradbene fizike, gradbenih konstrukcij, zasnove stavbnih ovojev, vgradnje hidroizolacijskih sistemov na strehah in proti terenu ter toplotne zaščite zgradb. V tem obdobju je sodeloval pri raziskovalnih projektih, izdeloval strokovna in izvedenska mnenja, načrtoval prenove in sanacije ter projektiral zahtevne tehnične detajlne rešitve na številnih objektih po vsej Sloveniji in nekdanji širši domovini. Sodeloval je s številnimi arhitekti, projektivnimi hišami in gradbenimi podjetji ter vodil mnoge projekte s področja, ki mu je posvetil vso kariero.
Leta 1993 je stopil na lastno poslovno pot najprej kot samozaposlen, od leta 2000 pa kot ustanovitelj podjetja Polytechnic d. o. o., kjer se ukvarja s svetovanjem, projektiranjem tehničnih detajlov zgradb, zlasti stavbnih ovojev v smislu zaščite pred vremenskimi vplivi, gradbeno fiziko, energetsko učinkovitostjo stavb in načrtovanjem zahtevnih zaključnih del pri gradnji objektov.
Vso svojo strokovno pot udejanja in širi kulturo risanja detajla v arhitekturi, ne samo v smislu optimalnih tehničnih rešitev glede na zastavljene tehnološke izzive, pač pa razvija detajl tudi kot estetski in izrazni element. Njegove risbe so jasne, čiste in poleg tehničnih rešitev prinašajo tudi skozi leta izčiščen stil in lastno estetiko. Njegova strokovna in druga avtorska besedila odražajo pretanjen čut za jezik in nenehno prizadevanje za razvoj slovenske gradbeno-tehnične nomenklature.
Povezuje in razume arhitekturne principe in želje ter jih zna prevesti v tehnično in tehnološko napredne, sodobne rešitve pri detajlih, gradbenih elementih, sestavih in drugih tehnoloških izzivih. Vedno je kritičen do t. i. univerzalnih rešitev, a na tekočem s tehnološkim napredkom na področju gradbene tehnologije.
Z njim sodelujemo praktično vsi arhitekti in biroji, ki tvorimo sodobno slovensko arhitekturno sceno, tako da je malo arhitektk in arhitektov starejše in srednje generacije, ki ga ne poznajo. In malo je arhitekturnih del, tudi tistih nagrajenih, ki jih ni pomagal soustvarjati. Naštevanje preštevilnih projektov, pri kateri je sodeloval, bi zahtevalo veliko časa in prostora in zlahka bi lahko izpustili kaj pomembnega. Med drugimi se spomnimo na večdesetletno prenovo Ljubljanskega gradu, ki je prejela več Plečnikovih nagrad in medalj ter drugih, tudi mednarodnih priznanj, na Biološko fakulteto Univerze v Ljubljani, prejemnico nagrade Prešernovega sklada za leto 1995, na Fakulteto za matematiko, ki je leta 2007 prejela evropsko nagrado Mies van der Rohe za mlade arhitekte, Srednjo zdravstveno šolo na Poljanah, ki je dobila Plečnikovo nagrado za leto 1998 in bila finalist Evropske nagrade Mies van der Rohe, stanovanjsko poslovno stavbo Dunajski vogal, nominirano za nagrado Mies van de Rohe 2007 in Plečnikovo nagrado, na prenovo zgradbe SNG Opera in balet Ljubljana leta 2011, na Situlo v Ljubljani, ki je prejela Plečnikovo nagrado 2014, in tako naprej.
Za slovensko arhitekturno kulturo je neprecenljiva njegova vloga pri posredovanju tehnološkega znanja v povezavi s humanističnimi ideali in arhitekturnim razmišljanjem. V vsej karieri se poglobljeno ukvarja s tehnološkimi problemi arhitekture, predvsem z arhitekturnimi detajli. Njegovo delo pomeni izjemen prispevek k tehnični kulturi sodobne slovenske arhitekture. Nadaljuje in posodablja specifično kulturo detajla ljubljanske arhitekturne šole, ki se je vzpostavila s Plečnikom in nadaljevanje našla v delu prof. Ravnikarja in njegovih učencev. V devetdesetih letih je bila ta tradicija začasno prekinjena, s pojavom novih arhitekturnih generacij pa se je zopet vzpostavila kontinuiteta. Peter Žargi je sodeloval pri ključnih projektih uveljavitve sodobne slovenske arhitekture. Prizadevanja, da bi na FA prevzel poučevanje generacij študentk in študentov, se iz različnih razlogov žal niso uresničila, je pa vzgajal številne arhitektke in arhitekte ter biroje pri njihovi rasti in uveljavljanju.
