platinasti svinčnik mag. Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka
prejemniki priznanj
zlati svinčnik
Platinasti svinčnik mag. Jelka Hudoklin
Komisija Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije letos ni prejela nobenega predloga za podelitev nagrade. To je člane komisije v sestavi doc. mag. Polone Filipič, dr. Maje Simoneti, doc. Janke J. Zadravca in skrbnice Dunje Šutanovac presenetilo in postavilo v položaj, ko so morali razmisliti o možnosti in pravici, da nominiranko ali nominiranca poiščejo sami.
“Kot zbornica, tj. »javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti interese svojih članov« (SSKJ), smo priznanja ustanovili pred petnajstimi leti z namenom spodbujati kvaliteto dela, ki ga v najširšem smislu zaobjemata arhitektura in prostor. Platinasti svinčnik je naše najvišje priznanje, »priznanje za obsežen opus avtorja in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja«.
Nekaj besed je treba reči o obsežnosti. Z njo se naše stroke spopadajo za preživetje in hkrati služijo zelo različnim interesom javnega in zasebnega poseganja v prostor. Obsežnost našega dela ni nujno povezana s kvaliteto tega, kar izdelamo, še manj tega, kar se v prostoru realizira. Kosovela ne ljubimo zaradi skoraj nepredstavljivega razmerja med obsežnostjo opusa in starostjo, ki jo je doživel, temveč zaradi umetniške moči in brezčasnosti njegove poezije, besed in misli. Obsežnost Plečnikovega opusa ni merilo njegove izjemnosti. Zato morda v prihodnje lahko razmislimo in sklenemo, da platinasti svinčnik podeljujemo za opus, ki obsega vrhunske dosežke presežne kvalitete na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja.
Naše delo so procesi v času, malo tega se zgodi na hitro. Opusi nastajajo, se zaokrožujejo, z nekaj časovne distance se pokažejo kvalitete. Zato ni ne razumljivo in še manj ohrabrujoče, da letos ni bilo predloga za nagraditev opusa. Vzrok za to gotovo ne more biti virus. V prepričanju, da je naša strokovna produkcija dovolj obsežna, da je v njej tudi kaj presežnega in da sodi izpostavljanje in nagrajevanje kvalitetnega dela med pomembne oblike ščitenja interesov članstva Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, smo kot komisija pretehtali nekaj svojih predlogov in med njimi soglasno izbrali nosilko letošnjega platinastega svinčnika, magistrico Jelko Hudoklin, diplomirano inženirko krajinske arhitekture.”
Jelka Hudoklin je krajinska arhitektka in prostorska načrtovalka z izredno bogatim in kakovostnim opusom. Njena dela so prepoznavna tako po izvrstnosti kot po strokovnosti.
Jelka Hudoklin že od začetka svojega delovanja prispeva h kakovostnemu soustvarjanju prostora in dviguje raven prostorske kulture v Sloveniji. Njen opus je raznolik in obsega različna področja in ravni prostorskega tin urbanističnega načrtovanja, od državnih do občinskih prostorskih načrtov, urbanističnih in regionalnih zasnov, sega pa tudi v polje krajinskoarhitekturnega projektiranja, varstva okolja in raziskovalnega dela. Za podelitev nagrade Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) sta pomembni predvsem visoka kakovost njenega dela in njena strokovna integriteta. Oboje se kaže v njenem angažiranem soustvarjanju slovenske prostorske kulture ter sodelovanju v organih in delovnih telesih ZAPS, Društva za krajinsko arhitekturo Slovenije (DKAS), Društva urbanistov in prostorskih planerjev (DUPPS) ter Društva arhitektov Dolenjske (DAD), kjer je doma in od koder deluje.
Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter kaže visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na raznolikih področjih. Jelka Hudoklin že skoraj 35 let deluje kot načrtovalka in projektantka, revidentka in raziskovalka. V njenem opusu je več kot 170 bibliografskih enot, med katerimi so številni državni in občinski prostorski načrti, občinski izvedbeni načrti, regionalni prostorski akti in programi, primerjalne študije variant prostorskih ureditev, strokovne podlage za državne ter občinske planske in izvedbene akte, strokovne podlage za načrtovanje prostorskega razvoja regij in države, presoje vplivov na okolje, razvojno-raziskovalni in mednarodni projekti s področja urejanja prostora ter tudi projektna dokumentacija s področja krajinske arhitekture.
Za svoje delo je kot vodja projekta prejela nagradi ZAPS zlati svinčnik leta 2007 za državni lokacijski načrt HE Krško in zlati svinčnik letu 2013 za državni prostorski načrt za območje HE Brežice ter nagradi Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja leta 2010 za urbanistični načrt Novega mesta in leta 2015 za regionalno zasnovo prostorskega razvoja jugovzhodne Slovenije.
Jelka Hudoklin je vsestranska in celovita načrtovalska osebnost. Z vso predanostjo v praksi udejanja žlahtno tradicijo ljubljanske šole krajinske arhitekture. Kot soavtorica raziskav o krajinski tipologiji se je v okviru Tipologije kulturnih krajin prva lotila opredeljevanja in raziskovanja izjemnih krajin Slovenije, je soavtorica raziskav o identiteti slovenskih krajin, soustvarjalka Terminološkega slovarja urejanja prostora ter Koncepta Krajinske politike Slovenije. Sodeluje pri uveljavljanju strokovnih standardov dobre prakse urejanja prostora na formalni in neformalni ravni ter še posebno varstva in razvoja krajine na različnih strokovnih dogodkih doma in v tujini. Je aktivna članica stanovskih organizacij (DKAS, DAD, DUPPS), soustanoviteljica skupine Odgovorno do prostora! in članica razširjenega strokovnega sveta ZAPS. Svoje izkušnje in znanje tudi več kot radodarno prenaša na mlajše.
Njena dela in strokovni ugled kažejo izjemno strokovnost in sposobnost resnično spoštljivega in tvornega sodelovanja z zelo raznolikimi akterji. Kot krajinska arhitektka si je za svoje polje delovanja izbrala prostorsko načrtovanje kot tisto področje, na katerem lahko najbolj vpliva na kakovost razvoja in varstva prostora in na katerem je avtorska identiteta posameznika na prvi pogled zabrisana. Vendar se njen osebni, avtorski prispevek kaže v razvijanju strokovnega jezika, v poznavanju in rabi metodoloških in praktičnih rešitev, v njej lastnem načinu sodelovanja in sposobnosti usklajevanja znanja in idej. Kot tak je njen avtorski prispevek vedno naravnan v oblikovanje za okolje, človeka in prostor najboljših možnih rešitev, ki v daljšem časovnem obdobju puščajo jasne in prepoznavne sledi v prostoru.
Opus Jelke Hudoklin je v razponu od oblikovanja idej, strategij, zakonodaje pa vse do realizacij in prostorskih sprememb izjemen, vsestranski in dragocen prispevek h kakovosti prostorskega načrtovanja in naši prostorski kulturi, pri čemer gre še posebej izpostaviti načrtovanje velikih in okoljsko zahtevnih posegov v prostor ter sposobnost prefinjenega in učinkovitega usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov. Prav tako je posebnega priznanja vredna njena neomajna strokovna pokončnost pri uveljavljanju javnega interesa v urejanju prostora. Prostorsko načrtovanje in urbanizem sta izrazito skupinsko in s formalnimi procesi zaznamovano delo, avtorska poetika v klasičnem projektantskem smislu tu ni sprejemljiva, avtorska moč se izraža v kompetencah sodelovanja in ustvarjanja sinteznih rešitev. Obojega Jelki Hudoklin ne manjka.
