Kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje, kot ga poznamo?
Novica
Aktualno
Kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje, kot ga poznamo?
V strokovni in splošni javnosti odmevajo aktualne odločbe Ustavnega sodišča (v nadaljevanju US) v okviru pobud za oceno ustavnosti in zakonitosti različnih občinskih prostorskih načrtov. Izpostavljajo pomen tehtanja pravičnega ravnovesja med javnim in zasebnim interesom v primerih sprememb namenske rabe prostora in kažejo na pomen strokovnih podlag, ki utemeljujejo odločitve. Na tokratnem Zboru ZAPS smo se spraševali, kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje v praksi.
Prostorsko načrtovanje je v svojem bistvu organiziran proces usklajevanja interesov, javnih in zasebnih. V procesu prostorskega načrtovanja se upošteva prostorske danosti, naravne in ustvarjene razmere v prostoru, veljavne predpise s področja urejanja prostora in varstva okolja ter druge področne zakonodaje in išče najboljše možne rešitve za načrtovani in potreben razvoj dejavnosti v prostoru, upoštevaje tako družbene kot okoljevarstvene, ekološke in ekonomske vidike (trajnostnega) razvoja s ciljem, da se zagotovi najbolj smotrna raba prostora.
Z udeleženci Zbora, prostorskimi načrtovalci, pravniki, projektanti, predstavniki občin in ministrstev, smo v razpravi razmišljali predvsem o tehtanju javnega in zasebnega interesa, ki ga izpostavljajo odločbe US, o vlogi strokovnih podlag in pomenu vključevanja javnosti v načrtovalske procese pri utemeljevanju odločitev. Zanimalo nas je, kakšen vpliv bi takšno, pregledno in pravično, tehtanje med javnim in zasebnim interesom lahko imelo na delovne procese in postopke prostorskega načrtovanja.
Razpravo sta vsaka s svojega strokovnega vidika in izkušnjami iz prakse uvedli pravnica dr. Tanja Pucelj Vidović in prostorska načrtovalka, arhitektka Maja Šinigoj.
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.