ARHITEKTURA = DRŽAVA
Novica
Aktualno
Prejšnji teden je Vlada RS sprejela dokument »Arhitekturna politika«. Velik uspeh za našo stroko in njeno družbeno priznanje.
Evropska Unija je v svojih dokumentih arhitekturo opredelila kot temeljni element kulture in življenja. Države je zavezala upoštevati arhitekturo v svojih politikah.
Kot temeljni, načelni dokument, ki opredeljuje vlogo arhitekture v Slovenski družbi in določa zahteve in usmeritve za implementacijo arhitekturnih politik, je vlada po več letih in veliko vloženega dela naših kolegov, sprejela dokument Arhitekturna politika (julij 2017). Dokument je vsebinsko zavezujoč v prihodnjih dejanjih države.
Za odločilen prispevek k temu uspehu stroke se zahvaljujemo svojim kolegom, ki so največ prispevali k nastanku dokumenta: Mihi Dešmanu, Ilki Čerpes, Vladu Krajcarju ter Saši Ostanu.
Posebna zahvala gre tudi kolegici Barbari Žižič z Ministrstva za kulturo, ki je osebno zaslužna, da je država projekt tudi izpeljala. Ter seveda zadnjima kulturnima ministroma, Julijani Bizjak Mlakar in Tonetu Peršaku, za podporo.
Aleš Prijon, predsednik ZAPS
VLADA JE SPREJELA ARHITEKTURNO POLITIKO
Vlada RS je na današnji seji sprejela Arhitekturno politiko Slovenije »Arhitektura za ljudi«. Sprejem sledi veljavnemu Nacionalnemu programu za kulturo, ki je kakovostno arhitekturo prepoznal kot eno izmed samostojnih področji širšega javnega interesa na področju kulture, ki tako kot druga področja, potrebuje politiko varstva in razvoja.
Evropska unija je v svojih dokumentih kulturnih politik opredelila arhitekturo kot temeljni element kulture in življenja v uniji, hkrati pa Slovenija teh spoznanj ni implementirala v nobeno sektorsko politiko. Posledice odsotnosti področja arhitekture se kažejo v nižanju kakovosti življenja in življenjskega okolja ter dejanske vrednosti prostora.
Zato je Ministrstvo za kulturo že pred časom spodbudilo pripravo arhitekturne politike, s ciljem povezave vseh ključnih vladnih resorjev za dosego večje družbene odgovornosti posegov v prostor, trajnostnega razvoja našega skupnega prostora in višje kakovosti bivanja.
Arhitekturna politika v ospredje postavlja posameznika, ki ima pravico do urejenega, ekonomičnega, zdravega, varnega in do okolja prijaznega grajenega prostora. Cilji arhitekturne politike so skladni z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami: kakovostna arhitektura, pametna rast, trajnostna razvoj in vključujoča arhitektura.
Vsebina arhitekturne politike in zlasti razvojne pobude se ravnajo po usmeritvah obstoječe finančne perspektive EU, sledijo pa naslednjim razvojnim izzivom: kakovostna arhitektura je zdrava, varna, do okolja prijazna in ekonomična; inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi; urejena dejavnost arhitekture je pogoj za uresničitev njene ustvarjalne in povezovalne moči; kulturna dediščina je aktivno vključena v današnje razvojne izzive, saj tvori jedro trajnostne družbe in nacionalne kulturne identitete; arhitektura javnih zgradb in javnih površin je zgled in spodbuda za javne in zasebne investicje; mednarodni prostor je za arhitekturo pomembno področje razvoja in priložnosti.
Arhitekturna politika predstavlja okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki in je podlaga za sprejem zakonodaje, ki bo imela neposredni vpliv na kakovostno oblikovan prostor in arhitekturo. Izvajanje arhitekturne politike bo spremljalo koordinacijsko telo, ki ga bo imenovala Vlada RS.