Brezplačno delo arhitektov
Novica
Aktualno
V zadnjem času je v medijih sovpadlo več prispevkov, ki jih posredno povezuje tema brezplačnega dela arhitektov/tk. Nekateri med njimi so: »Arhitekturni dialog« rubrika v prilogi »Delo in dom« z naslovom »Brezplačni arhitekturni načrti«, drugi je projekt »Arhitekturni nasvet« v sklopu spletnega natečaja za sofinanciranje inovativnih podjetniških idej »Vse je mogoče«, ter več prispevkov na temo neplačanega pripravništva, kot sta članka »Vzgajajo v zameno za malico in prevoz« in »Vlada in poslanci naj delo opravljajo volontersko«. Vprašanja novinarjev in kritični odzivi članov so spodbudili ZAPS k oblikovanju slednjega stališča:
I. »Arhitekturni dialog«
Marketinška akcija »Veluxa«, vodilnega proizvajalca strešnih oken v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, zainteresiranim bralcem ponuja brezplačno arhitekturno rešitev za rekonstrukcijo neizkoriščenih mansardnih prostorov. Novi bivalni prostori naj bodo namenjeni mladim družinam, »arhitekturni načrt« bodo izdelali študentje višjih letnikov Fakultete za arhitekturo pod vodstvom mentorice.
ZAPS podpira v članku deklarirane cilje akcije: pridobivanje praktičnih izkušenj študentov arhitekture, promocijo smotrnosti angažmaja arhitekta/ke pri projektih prenove ter omenjeni socialni in trajnostni vidik – kako obstoječe neizkoriščene prostore prilagoditi potrebam mladih družin, ki jih potrebujejo.
Po drugi strani se sprašujemo, kakšna so pričakovanja bralcev na podlagi navedenih informacij in ali so bili deležni celovite informacije, saj bi na podlagi zapisanega lahko sklepali, da bodo z “brezplačnim arhitekturnim načrtom” lahko pristopili neposredno k izvedbi posega. Ali bo, in kdo bo udeležencem v akciji zagotovil izvedljivost posega skozi celoviti strokovni pristop, v katerem bodo preverjeni prostorski akti, določen ustrezni postopek in vsebina projektne dokumentacije ter ugotovljen vpliv drugih tehničnih značilnosti stavbe? Kdo bo odgovoren in s čim bo jamčil za ustreznost strokovnega nasveta in tehnične rešitve?
Zato menimo, da bi bralci morali biti opozorjeni, da ima na ta način pridobljena rešitev status idejne oz. variantne rešitve in da je za izvedbo posega potrebna celovita strokovna storitev, podkrepljena z odgovornostjo in jamstvi. Prav tako stojimo na stališču, da je svetovanje študentov naročnikom neprimerno, ker ne zagotavlja zaščite potrošnikov. Obstaja možnost posredovanja pomanjkljive informacije, na podlagi katere bo stranka sprejela investicijsko odločitev, pri čemer ne bo zagotovljena odgovornost in jamstvo za svetovanje in ostalo strokovno delo.
II. »Arhitekturni nasvet«
Inovativni podjetniški projekt »Arhitekturni nasvet« temelji na pobudi približanja stroke uporabnikom na način, da se jim v polurnem brezplačnem svetovanju nakažejo možne poti reševanja problema in se odpre pot nadaljnjem sodelovanju med naročnikom in arhitektom.
Ideja mladih arhitektov, kako strokovno znanje in veščine približati tistim, ki jih potrebujejo za reševanje stvarnih, vsakdanjih problemov, poudarja družbeni vidik in odgovornost arhitekturne stroke in nakazuje način, kako se lahko arhitekti odzovejo na izzive sodobnega časa. Zato ZAPS podpira omenjeno idejo, pod pogojem, da je naročnikom zagotovljena celovita informacija in izvedljivost posega, strokovna storitev vključno z odgovornostjo in jamstvi za opravljeno storitev ter da so vsa dejanja skladna s kodeksom arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.
III. Brezplačno delo
Tema člankov »Vzgajajo v zameno za malico in prevoz« in »Vlada in poslanci naj delo opravljajo volontersko« je volontersko pripravništvo in brezplačno delo mladih v podjetjih in v državnih inštitucijah. Pojav je nedvomno odraz globoke gospodarske in moralne krize. V ZAPS načelno in ostro nasprotujemo brezplačnemu delu in pozivamo državo, naj bo zgled z lastnim ravnanjem in se otrese tovrstne dvoličnosti: medtem ko na eni strani razglaša načela socialne kohezije, istočasno na drugi izvaja prakso socialnega dumpinga. Slovenija namreč ne more ubežati odgovornosti sprejetih zavez pri doseganju trajnostnih ciljev EU. Zagotovitev ustreznega plačila za opravljeno delo sodi celo med merila nekaterih sistemov vrednotenja trajnostnih vidikov v poglavju socialno-kulturna kakovost (DGNB).
Trg dela arhitektov je izpostavljen velikim neravnovesjem in izzivom. Vzroki za razkorak med ponudbo in povpraševanjem dela so gospodarska kriza in (pre)veliko število diplomantov. Nekateri arhitekturni biroji, izpostavljeni pritiskom na cene izkoriščajo pripravljenost študentov in mladih arhitektov, da delajo tudi brez plačila zato, da si zagotovijo prakso in znanje. Brez praktičnih izkušenj in strokovnega razvoja se bo znanje porazgubilo in stroka bo usahnila. Krog je sklenjen in vrtinec negativnih vplivov sistematično razgrajuje arhitekturno stroko.
Ne glede na večplastnost problematike smo prepričani, da brezplačno delo ni rešitev. Zato moramo vsi deležniki ukrepati. ZAPS lahko poišče in predlaga alternativne načine pridobivanja strokovne prakse, kot pogoja za opravljanje strokovnega izpita in posledično dostopa do poklica. Naloga države je zagotoviti ugodnejše gospodarsko okolje ter spodbujati investicijski cikel, ki v največji meri kroji usodo stroke. Za vzpodbujanje zaposlovanja mladih strokovnjakov bi lahko razvili programe, pri katerih bi država za obdobje pripravništva subvencionirala prispevke delodajalcem, ki bi zaposlili pripravnike in jim zagotovili ustrezno plačilo za delo. S tem bi se mladim arhitektom omogočilo pridobivanje prakse in odprla možnost opravljanja strokovnega izpita in s tem izboljšala zaposljivost mladih arhitektov. Med ostalim bo potrebno premisliti število vpisanih na fakultete in ga uskladiti z dejanskimi potrebami na trgu, sicer se bodo pritiski in anomalije na trgu le še povečevali.
ZAPS poziva svoje člane, lastnike projektantskih podjetij naj ne prakticirajo brezplačnega dela. S tem dodatno prispevajo k razvrednotenju lastne stroke in lastnega dela.