ČRNE GRADNJE
Novica
Aktualno
VSESPLOŠNA LEGALIZACIJA ČRNIH GRADENJ
V sedanjem predlogu Gradbenega zakona, ki je v postopku parlamentarnega sprejemanja, je v 50. členu določeno, da se lahko črne gradnje legalizirajo praktično brez vsakršnih pogojev, če so stare 20 let. Torej so lahko neskladne z namensko rabo prostora, neskladne z določili prostorskih aktov, v nasprotju z varovalnimi režimi in tako dalje.
Ob tem takšna legalizacija ne velja le za nazaj, ampak tudi za v naprej (nima presečnega datuma), torej se s tem črnograditeljstvo sistemsko vgrajuje v sistem urejanja prostora. Vsakdo bo lahko v naprej špekuliral s črno gradnjo. Vedel bo, da ni potrebno spoštovati pravil umeščanja v prostor (celo na nezazidljivem bo lahko zidal), edino, kar bo moral skrbeti, je da bo zdržal skupaj 20 let v boju proti inšpekcijam. Če ima na primer črno gradnjo staro 15 let, mora zdržati le še 5 let, itd. Ker poznamo neodzivnost in neučinkovitost inšpekcij, si predstavljamo, kaj takšno zakonsko določilo za prostor pomeni.
Najbolj problematično pa je določilo, da morajo biti črne gradnje v 20 letnem obdobju »pretežno« nespremenjene. V pojasnilih v zakonu je navedeno, da pretežno pomeni več kot 50 %. Kaj to v praksi pomeni: Če ima na primer sosed hišo K+VP+1 starejšo od 20 let, bo lahko naslednji dan po uveljavitvi zakona nadzidal še 2. in 3. nadstropje, zahteval na Upravni enoti dovoljenje po 50. členu GZ in ga tudi dobil ! Njegova črna (neskladna) gradnja bo izpolnjevala pogoje za legalizacijo. V osnovi bo starejša od 20 let, spremenjenega dela pa bo manj kot polovico, kar je pogoj za legalizacijo. Če bo tak investitor devastiral izgled celotnega naselja in vzel sosedom minimalno sončno osvetlitev, ne bo pri legalizaciji igralo nobene vloge.
Prepričani smo, da bi ta zakonski člen izgled slovenskih naselij in kulturne krajine v kratkem času trajno in nepovratno pohabil, saj je odzivnost pri popravkih zakonov, ko bi zakonodajalec dojel kaj ga je doletelo, precej dolga. Spomnimo se samo, koliko črnih gradenj na nezazidljivem so spretneži legalizirali v le 14 dneh trajanja veljave neke verzije Uredba o enostavnih objektih v času zadnje desne vlade.
Strokovni svet ZAPS je na ta predlog reagiral z odločno zahtevo po ukinitvi 50. člena v predlogu Gradbenega zakona. Dokument objavljamo v prilogi.
Obe zbornici, ZAPS in IZS sta nastopili skupno proti 50. členu. Predloge o črtanju člena smo poslali Ministrstvu za okolje ter poslanskim skupinam v parlamentu. Naš kolega arhitekt, poslanec Branislav Rajić, je podprl obe zbornici in v zakonodajni postopek poleg ostalih predlogov, vložil tudi predlog spremembe 50. člena.
S predstavniki MOP ter ministrico Ireno Majcen smo imeli nekaj sestankov in usklajevanj. Ministrica je sprejela naše argumente in obljubila, da bo tudi MOP predlagalo vladi spremembo 50. člena tako, da zlorabe ne bodo mogoče. Določen naj bi bil presečni datum, ter črtana beseda «pretežno«, kar je ključno. Zavedati pa se moramo, da je legalizacija črnih gradenj v večinskem delu politike »bonbonček« za njihove volilce in se ji niso pripravljeni odpovedati. To veliko pove o stanju duha v deželi.
Stroka je glede tega enotna: splošna legalizacija je nepotrebna, saj so že sedaj mogoče posamezne legalizacije, če se lokalna skupnost z njimi strinja – preko sprememb izvedbenih in prostorskih aktov.
Splošna legalizacija je tudi družbeno nepravična. Nagrajuje kršitelje zakonov in se norčuje iz državljanov, ki predpise spoštujejo. V priviligiran položaj postavlja bolje omrežene in bogatejše, saj bodo v sistemu pritožb lažje dosegli 20 let zavlačevanja.
Na včerajšnji seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora RS, je bil sprejet amandma MOP (50. člen se črta, pogoji se prenesejo v 114. člen), ki vsebinsko povzema predlog ZAPS in IZS. V amandmaju je določen presečni datum (legalizacija ne velja več vnaprej), in določeno je, da mora biti nelegalna gradnja gabaritno nespremenjena, kar onemogoča špekulacije z dozidavami. Čeprav niso bili sprejeti tudi naši poredlogi, da mora biti legaliziran objekt skladen tudi z izvedbenimi akti, so največje nevarnosti za prostor kljub vsemu preprečene.
Amandma sicer še ni garancija, da bo sprejet tudi na seji Državnega zbora, je pa to zelo verjetno.
Zato apeliram na vse vas, kolegice in kolegi, da aktivno opozarjate na nesprejemljivost legalizacije brez potrebnih pogojev in s tem prispevate tako k temu, da bo v zakonu sprejeto ustrezno določilo, kakor tudi k zavedanju širše javnosti o pomenu kvalitete grajenega okolja.
Aleš Prijon, predsednik ZAPS