VSE BO V REDU - Uvodni nagovor ob Dnevu arhitektov 2025
Novica
Aktualno
Družbene in podnebne spremembe nas opominjajo, da prihodnost ne bo takšna, kot smo si jo morda predstavljali. Če se je še pred nekaj desetletji zdelo, da je prihodnost predvidljiva, so danes žal realne tudi najbolj apokaliptične vizije, ki so podkrepljene z dejstvi. Ne vemo, kaj nas čaka, in zavedanje o tej negotovosti se veča.
Letošnji simpozij z naslovom »2075«, ki spremlja Dan arhitektov, smo namenili dolgoročnemu razmisleku o razvoju prostora in gradnje. S tem želimo pozornost obrniti k zavedanju o pomembnosti dolgoročnega načrtovanja.
Strah ali zanikanje nam pri spopadanju s težavami, ki so pred nami, ne bosta v pomoč. Naša moč je v razumevanju dolgoročnih procesov in osredotočanju na kakovost dela v vsakokratni sedanjosti. Zaupati moramo v procese in biti pripravljeni na prilagajanje.
Arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci, združeni v ZAPS, imamo pri tem sicer majhen neposreden vpliv, naša moč je mehka in posredna. Je v predlaganju rešitev in opozarjanju na napake. Naša uspešnost se meri na dolgi rok. Naš obstoj je upravičen, če bomo s prostorom ravnali bolje, bolj odgovorno, skrbno in premišljeno. Prostor je namreč le eden.
Da bi povezali znanje, ki v družbi obstaja, smo pred dvema letoma začeli organizirati zbore ZAPS, poljavna mesečna srečanja naših članov in vabljenih zunanjih strokovnjakov, na katerih se odkrito pogovarjamo o dilemah in problemih, s katerimi se srečujemo pri urejanju prostora in gradnji. Poleg večje povezanosti med strokovnjaki, ki jo izbrana oblika srečanj prinaša, je cilj dogodkov ugotoviti, kaj v okviru zbornice še lahko naredimo. Kljub soočanju različnih vidikov v načrtno polemičnih razpravah se praviloma izkristalizirajo tudi točke, kjer se strokovnjaki strinjamo.
Kaj slišimo, kaj ugotavljamo in o čem se strinjamo?
- Na Zborih ZAPS je bilo izpostavljeno predvsem to, da imamo glede ravnanja s prostorom na voljo dovolj znanja, a ga kot družba pogosto ne znamo uporabiti. Za celovito in povezano urejanje prostora sta ključni interdisciplinarnost in politična volja do sprememb.
- Nedavne naravne nesreče so pokazale, da smo kot družba dobri v interventnem odzivanju, bistveno slabši pa na sistemski in praktični ravni, tj. pri strateškem in prostorskem načrtovanju, gradnji in upravljanju.
- Opažamo, da v prostoru namesto celovitega načrtovanja vse bolj prevladujejo parcialne rešitve, izbire po principu najnižje cene pa kasneje povzročajo dodatne stroške zaradi pomanjkljive kakovosti izvedbe.
- Prostorsko načrtovanje, ki je v javnem interesu, že dlje časa izgublja v boju proti zasebnim interesom ali sektorskim zahtevam. Očitna razgradnja prostorskega načrtovanja se kaže v številnih težavah, kot sta denimo sektorsko reševanje problemov ter pomanjkanje volje in sredstev za celovito načrtovanje. Področje prostorskega načrtovanja bi moralo biti javna služba, in ne tržna dejavnost.
- Namesto prevlade kratkoročnih lastniških interesov si je zato treba prizadevati za celostne in vzdržne rešitve, ki upoštevajo dolgoročne posledice za skupnost in okolje.
- Ugotavljamo, da nenehno spreminjanje zakonodaje ni rešitev, pač pa pogosto del problema. Želeli bi si stabilnega sistema, ki bi naše delovanje v urejanju prostora in gradnji podpiral, zato bi bilo treba zakonodajo spreminjati »s tresočo se roko« in hkrati poskrbeti za manjkajoče podzakonske akte.
- Celosten odziv bo potreben tudi za uresničitev prehoda k bolj vzdržnemu pridobivanju energije, da bomo lahko uspešno reševali ključne izzive, kot so npr. (relativno dobro ohranjena) narava, pestra kulturna krajina, razpršena poselitev, medsektorsko povezovanje, t. i. pobudbeno načrtovanje, (majhno) zaupanje v državne institucije in nasprotovanje javnosti.
- Redno vzdrževanje objektov mora imeti prednost pred dolgoročnimi prenovami. Podpirati je treba pobude, ki lastnike kakovostne dediščine spodbujajo k ohranjanju, ne k rušenju, in poudarjati pomen ponovne uporabe objektov kot najvišje oblike trajnostnega ravnanja.
- »Design & Build« je skupna oznaka za različne prakse naročanja načrtovanja in gradnje, med katerimi so nekatere, kar zadeva kakovost javnega naročanja in ustrezno vključevanje strokovnjakov, zelo problematične. Domnevne prednosti običajno ne odtehtajo klasičnega modela načrtovanja in gradnje.
- Žal opažamo, da postajajo naši poklici vse manj zanimivi za mlade; to je posledica razgradnje sistema urejenih kariernih poti in s tem slabih pogojev dela. Njihovo izboljšanje pa ni mogoče brez dviga cen storitev, zato moramo povečati preglednost trga, promovirati ustrezno vrednotenje in doseči primerno regulacijo cen.
- Nesmiselno je, da je pri javnem naročanju načrtovalskih storitev ključni kriterij cena, ko pa je delež stroška načrtovanja v celotnem življenjskem obdobju objekta zanemarljiv.
- Primer smiselnega javnega naročanja so javni natečaji, s katerimi namesto cene primerjamo kakovost predlaganih rešitev. A kot družba jih še vedno premalo uporabljamo, sploh pri obsežnejših prostorskih nalogah, kjer so dileme in tudi posledice odločitev še bistveno večje.
- Novih preizkušenj, ki jih prinašajo tehnologija in podnebne spremembe, ne moremo reševati zgolj z manjšimi posegi. Tudi zaradi podnebnih sprememb bo treba sprejeti vzdržnejši način življenja.
Naloga ZAPS je ustvarjati prostor, kjer se razpoložljivo znanje povezuje in je slišano. To je tudi smisel omenjenih Zborov ZAPS in vsakoletnih srečanj ob Dnevu arhitektov. Znanje imamo, le znati ga moramo povezovati in z njim oblikovati predloge za premišljeno ravnanje s prostorom.
Narava in družba sta divji in nepredvidljivi sili. Če si sposodimo jadralsko prispodobo: na obzorju se nabirajo nevihtni oblaki. Strah ali brezbrižnost nam ne bosta v pomoč, a na srečo smo dobili v skrb plovilo v solidnem stanju in imamo veliko znanja o njegovem upravljanju. Če bomo to znanje ustrezno uporabljali, je »vse bo v redu« možen scenarij prihodnosti.
Jernej Prijon, predsednik ZAPS
* »Vse bo v redu« je bila ena izmed napovedi prihodnosti, ki so jih leta 2022 prispevali obiskovalci razstave Urbane prerokbe – Ljubljana 2100 v Mestnem muzeju Ljubljana.