izhodišča ZAPS za ZUreP-4
Novica
Aktualno
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije si je tekom priprave tretjega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki je bil uveljavljen 31.12.2021, aktivno prizadevala izboljšati način priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov. Ne glede na to, da naših predlogov pripravljavec zakona ni upošteval, smo mnenja, da je sprememba sistema občinskih prostorskih aktov potrebna. V SLO se z izjemo redkih prostorskih ureditev državnega pomena izvedbeno prostorsko načrtovanje izvaja na občinskem nivoju. Edini obvezni občinski izvedbeni prostorski akt – občinski prostorski načrt (OPN) je zato glavni izvedbeni prostorski akt (PA) za urejanje prostora v naši državi in podlaga za večino izdanih gradbenih dovoljenj (GD). Ker je OPN edini obvezni PA, je zato v njem zbrana vsa potrebna izvedbena prostorska regulacija – tako namenska raba prostora (NRP) kot prostorski izvedbeni pogoji (PIP). Iz tega razloga je OPN vsebinsko preobremenjen, zapleten in izjemno težak za rokovanje. Zaradi koncentracije skoraj vseh prostorskih izvedbenih vsebin v enem samem PA (OPN), z območjem urejanja celotne občine, slovenski sistem urejanja prostora ni niti operativen, niti učinkovit in vse bolj neobvladljiv. Probleme občinskega prostorskega načrtovanja v Sloveniji je možno zajeti v 4 področja:
- neustrezna vsebinska struktura občinskih PA,
- neučinkoviti postopki njihove priprave,
- neustrezno urejeno usklajevanje z nosilci urejanja prostora (NUP),
- težave v zvezi z vzpostavitvijo prostorskega informacijskega sistema in slaba podatkovna baza.
Zato, da bo priprava občinskih PA hitrejša, enostavnejša in bolj kakovostna, prostor bolj urejen in investicije hitreje realizirane, je potrebno:
- načrtovalske vsebine enakomerno porazdeliti na več PA, brez pretiranega poudarka na eni sami vrsti PA, kot je to sedaj v primeru OPN;
- prostorsko načrtovanje dosledno izvajati s pomočjo serije hierarhično povezanih PA – od strateških do izvedbenih, pri čemer podrobnost določil od zgoraj navzdol raste, velikost območja urejanja pa pada (večje območje urejanja : manj podrobnosti, manjše območje urejanja : več podrobnosti);
- zagotoviti enostavnejši postopek priprave občinskih PA (predvsem z bolj domišljeno integracijo okoljevarstvenega dela v postopek priprave PA);
- uvesti usklajevanje z državnimi NUP na regionalnem nivoju (regionalne izpostave državnih NUP, ki tega še nimajo) in posledično omogočiti posvetovalno usklajevanje namesto zgolj dopisovanja;
- s pomočjo nadresornega organa dvigniti medsektorsko usklajenost in kakovost delovanja državnih NUP, kakor tudi njihovih smernic in podatkov;
- prostorsko načrtovanje mora tudi v digitalni dobi ohraniti svojo primarno vlogo, to je urejanje prostora, zato naj iz tega izhaja tudi domet podatkov, ki jih lahko drugim uporabnikom zagotovijo prostorski akti.
Nov koncept občinskih prostorskih aktov