Javni posvet ZAPS in IZS o kulturi graditve: poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
Javni posvet ZAPS in IZS: Kaj je dober projekt?
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS) sta 5. februarja 2025 v Ljubljani gostili posvet o kulturi graditve. Srečanje je bilo priložnost za razmisleke o tem, kaj potrebujemo za pripravo in izvedbo dobrih projektov. Z vabljenimi govorniki in z udeleženci okrogle mize smo se osredotočili na vsebino in pristope, kontekstualne in konceptualne okvire, ter na primerih dobre prakse in na podlagi izkušenj izpostavili vidike, ki vodijo v dobre rešitve. Razpravljavci in sodelujoči so govorili o vlogi in pomenu ustreznega načrtovanja, organizacije, vodenja, sodelovanja pri projektiranju in nadzora projektov, ki jih umeščamo v prostor.
Posvet ZAPS in IZS o kulturi graditve je poudaril, da je dober projekt rezultat interdisciplinarnega sodelovanja, strokovne integritete in trajnostnega načrtovanja. Ključni dejavniki uspešnega projekta vključujejo zgodnje in enakopravno vključevanje vseh strokovnjakov, premišljeno prostorsko umeščanje, jasne cilje in učinkovito vodenje.
Razprave so pokazale, da kakovostno projektiranje zahteva dolgoročno vizijo, odprto komunikacijo med deležniki in spoštovanje prostora ter družbenih potreb. Prav tako je bilo izpostavljeno, da so uspešni projekti tisti, ki presežejo trenutne trende in ustvarjajo dodano vrednost za prihodnje generacije.
Dogodek je zaključil s sporočilom, da mora biti kultura graditve usmerjena v iskanje inovativnih, trajnostnih in družbeno odgovornih rešitev. Z znanjem, izkušnjami in povezovanjem strok je mogoče doseči projekte, ki niso le funkcionalni in estetski, temveč tudi dolgoročno prispevajo k kakovostnemu bivanju in razvoju prostora.
Namen posveta obeh zbornic je bil opozoriti na pomen strokovnosti v vseh fazah urejanja prostora in razvoja investicij. Dogodka se je udeležilo več kot 100 udeležencev. V uvodnem delu so svoja razmišljanja podali štiri vabljeni govorniki, razprave ob okrogli mizi pa se je udeležilo šest vabljenih strokovnjakov. Razprava je zajemala celoten življenjski cikel objekta, od načrtovanja in umeščanja v prostor, vključevanja javnosti, opredelitve investicijskih namenov, naročanja, projektiranja izvajanja, nadzora ter končne uporabe in vzdrževanja objekta. Razpravljavci in udeleženci posveta so prispevali svoje znanje in izkušnje, kar je omogočilo celovit pogled na proces gradnje in iskanje boljših, trajnostno naravnanih rešitev.
V pozdravnem nagovoru je minister za naravne vire in prostor Jože Novak poudaril, da so uspešni projekti brezčasni, spoštljivi do prostora in dobro služijo svoji funkciji. Pri svojih sporočilih se je navezal na naslovno sliko dogodka in spomnil na izkušnje ob umeščanju v prostor in gradnjo avtocestnega viadukta Črni Kal. Izpostavil je pomen dobrega sodelovanja med vsemi akterji, prilagodljivosti ob snovanju in gradnji, posebno pozornost pa da je treba nameniti tako urbanizmu in premišljenemu umeščanju v prostor, kot tudi dobrim inženirskim in tehnološkim rešitvam, da bodo projekti tudi dolgoročno prispevali k trajnostnemu razvoju in izboljševali kakovost življenja.
Predsednika obeh zbornic, Jernej Prijon (ZAPS) ter mag. Črtomir Remec (IZS), sta poudarila, da je pravočasno sodelovanje med različnimi strokovnjaki ključnega pomena za dosego kakovostnih in trajnostnih rešitev. Mag. Črtomir Remec je izpostavil, da dober projekt zadovolji tako pričakovanja investitorja, kot potrebe uporabnika. “Naše sodelovanje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije je ključnega pomena za zagotavljanje, da so gradbeni projekti izvedeni v skladu z najvišjimi standardi kakovosti in odgovornosti. Skupaj lahko dosežemo več in prispevamo k boljši prihodnosti našega grajenega okolja,” je poudaril Remec. Jernej Prijon se je strinjal, da je družba neprestano na preizkušnjah, kar zadeva uporabo prostora. Poudaril je: »Strokovnjaki, združeni v naših dveh zbornicah, imamo nujno znanje za spoprijemanje s temi preizkušnjami. Izzivi so kompleksni, sodelovanje strok, zbranih v naših zbornicah, je nujno, družba ga od nas pričakuje in samo z usklajenim odgovornim delovanjem za skupni prostor si lahko nadejamo dobrih rešitev in odgovore na izzive v času podnebnih in družbenih sprememb.«.
Na dogodku so se uvodničarji in razpravljavci osredotočili na definicijo dobrega projekta, učinkovite pristope, dobre prakse, izkušnje in okrepitev sodelovanja med strokami, ki delujemo v urejanju prostora. Odpirali so vprašanja o znanju in metodah umeščanja v prostor in načrtovanju v času podnebnih in družbenih sprememb, z vidika priložnosti in ovir ter možnih načinov izboljšanja načrtovalske in projektantske prakse. Potrdili so, da je osnova za integralen pristop k projektiranju celovit razmislek o izhodiščih in ciljih, za kar potrebujemo kakovostno prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor ter dobro pripravljene projektne naloge, v nadaljevanju pa učinkovito sodelovanje vseh udeleženih.
Peter Blažek je podaril, da je »za dobro speljan projekt je potrebno učinkovito vodenje projekta, sodelovanje vseh deležnikov in spoštovanje strokovnjakov iz drugih disciplin. Vsak deležnik pa se mora potruditi in imeti v mislih vse aspekte projekta oz. objekta (podobo, funkcionalnost, stroške gradnje in vzdrževanja ter trajnost).«
mag. Vinko Volčanjk pa je podaril pomen dobre projektne naloge in sodelovanja vseh strok: »Za kakovostno projektno dokumentacijo je ključnega pomena enakopravno sodelovanje strokovnjakov različnih področij že v zgodnjih fazah oblikovanja rešitve. Skupaj z naročnikom se najprej postavijo jasni cilji in namen projekta, pri čemer izkušnje in strokovno znanje posameznih članov ekipe omogočajo usklajenost in ustvarjanje kakovostnega končnega izdelka. Sodelovanje vseh strok je osnova za iskanje inovativnih rešitev ter zmanjšanje možnosti napak. Vsaka strokovna disciplina prinaša dragocene izkušnje, ki obogatijo projekt, zato je priznanje teh prispevkov ključno za izgradnjo medsebojnega zaupanja in učinkovite komunikacije. Temelj uspešnega sodelovanja pa je odprta in konstruktivna komunikacija med vsemi deležniki. Vodja tima mora znati prepoznati trenutke, ko je treba preseči omejitve lastnega strokovnega področja, pri čemer ne sme omejevati svojega pogleda ali iskanja koristi na račun drugih udeležencev. Uspeh projekta je namreč rezultat skupne odgovornosti, predanosti in sodelovanja vseh.«
S tem se je strinjal tudi Peter Smrekar: »Vsi deležniki pri gradnji, od investitorja do vseh inženirjev posameznih strok, ki sodelujejo pri gradnji, imamo pomembno poslanstvo, da v prostor umestimo take objekte, ki bodo s svojo dušo in funkcionalnostjo služili celotni družbi. Zato je potrebno, da vsak deležnik na svojem področju naloge, ki so mu zaupane, opravi strokovno in odgovorno. Dober projekt je sklepanje kompromisov, pomeni slišati mnenja vseh, ki so v izvedbo projekta vključeni. Za doseganje slednjega bo potrebno v prihodnosti marsikdaj umakniti lastni ego ter stopiti korak nazaj, vse z namenom, da bo jutrišnji dan lepši in bolj prijazen za vse, ki skupaj spreminjamo svet.«
Peter Kante je menil, da je »za dober projekt bistvena vključenost vseh pooblaščenih strokovnjakov že od idejnih zasnov naprej, saj se s tem zmanjšajo napake v projektni dokumentaciji za izvedbo in problemi kasneje med izvedbo. Bistveno je, da se vsi strokovnjaki med seboj pogovarjamo, spoštujemo in poslušamo. Nova tehnologija BIM bo omogočala boljšo usklajenost posameznih strok na projektu, pri čemer bo še vedno potrebna ustrezna komunikacija v živo in ne samo preko virtualnih portalov.«
dr. Iztok Kovačič pa je s stališča naročnika poudaril, da je »ključni dejavnik kakovostnega projekta v okviru lokalne samouprave kontinuiteta – tako v vrednotah kot v strokovnih procesih. Vrednote, zapisane v prostorskih in razvojnih strategijah, morajo ostati vodilo ne glede na politične spremembe. Enako pomembna je kontinuiteta strokovnega pristopa: urbanisti in prostorski načrtovalci postavljajo okvir prihodnjim projektom, arhitekti in inženirji pa ga znotraj teh okvirov razvijajo. Osrednjo vlogo igra tudi projektna naloga, ki nastaja v sodelovanju med različnimi strokami in mora zagotavljati jasne cilje ter realne izvedbene pogoje. Pri tem se pojavlja resen izziv prenosa znanja, saj se z upokojevanjem izkušenih strokovnjakov izgubljajo ključne izkušnje, predvsem na področju gradbeništva in upravljanja projektov.
Za uspešno realizacijo projektov je ključno odstranjevanje pravnih in lastniških ovir. Brez pravice graditi ni mogoče govoriti o dobrem projektu, saj se kakovostna zasnova lahko uresniči le, če so zagotovljeni vsi pravni pogoji. Pri odločanju med različnimi investicijami je zato pogosto smiselno dati prednost projektom, ki nimajo nerešenih premoženjskopravnih vprašanj, saj to povečuje možnosti za uspešno izvedbo. Hkrati je bistvena jasna in transparentna komunikacija z javnostjo, ki zagotavlja družbeno sprejemljivost in zmanjšuje tveganja pri umeščanju projektov v prostor.
Poleg izzivov obstajajo tudi številni pozitivni primeri, ki kažejo, da lahko javni naročniki s kakovostnimi postopki postavljajo standarde za celoten sektor. Arhitekturni natečaji, ki zagotavljajo visoko kakovostno projektno zasnovo, postajajo model, ki ga postopoma prevzemajo tudi zasebni investitorji. Kakovosten projekt tako ni zgolj rezultat tehnične in oblikovne dovršenosti, temveč tudi širšega zavedanja, da prostor dolgoročno oblikuje skupnost in njeno kakovost življenja – tako kot ljudje oblikujejo prostor, ta oblikuje njih.«
dr. Maja Simoneti je poudarila pomen trajnostnega razvoja prostora: »Koncept trajnostnega razvoja vsak dober projekt postavlja v kontekst in zahteva, da odgovarja na realne potrebe in probleme naročnika in širše družbe, da je dobro vpet v podobo in rabo prostora in ne povzroča bistvene škode oziroma negativnih vplivov na okolje in družbo. Za dober projekt so potrebni dober naročnik, dobra inženirska in gradbena ekipa, dovolj časa, sredstev in znanja ter tudi dobri prostorski načrti. Prostorsko načrtovanje je zaenkrat še vedno edini znani način, da se družbeni dogovori, vrednote in potrebe pravočasno prenesejo v pogoje rabe in urejanja prostora ter ustvarijo predpogoji za dolgoročno družbeno in okoljsko odgovoren in varen razvoj rabe in dejavnosti v prostoru. Dobro je imeti v mislih, da bosta v prihodnosti prav prostorsko in urbanistično načrtovanje zaradi spreminjajočega se podnebja in spremljajočih problemov, kot so zgoščevanje mest, izginjanje biotske pestrosti, epidemije, migracije, družbena neenakost in drugi, ki ne priznavajo administrativnih meja, samo še mnogo večjega pomena kot sta že.«
