Javno pismo predsednikom izvoljenih strank
Novica
Aktualno
Pišemo vam v času, ko se oblikuje novo vodstvo naše države, s čimer se odpira možnost za uspešnejše vodenje vseh resorjev, kot so to pokazale mnoge dosedanje vlade in sklici parlamentov. Kot predstavniki stroke nas posebej zanima oziroma prizadene oblikovanje resorjev prostora in kulture. Imenovana resorja sta v resnici zelo tesno povezana. Pojem kultura zajema tudi kulturo prostora. In če nam kultura, kot je to slučaj danes, predstavlja predvsem breme našega gospodarstva, se takšno pojmovanje prenaša tudi na obravnavo prostora. Danes smo priče:
a. Drastičnemu zmanjševanju sredstev, namenjenih kulturi
b. Popolnem pomanjkanju volje, da se tako kot v naši preteklosti , prostoru in gradnjam posveti ustrezno pozornost
a.
. Samo v letošnjem letu, v letu, ko beležimo nadpovprečno ekonomsko rast, je Ministrstvo za kulturo ukinilo vsakoletna sredstva nekaterim našim mednarodno uveljavljenim kulturnim ustanovam in kulturnim združenjem, ki z velikim uspehom predstavljajo našo državo v svetu.
. Nekaterim uveljavljenim galerijam vrhunskega nacionalnega pomena je MK ukinilo sredstva za normalno vsakoletno bogatitev seznama svojega fonda.
. MK se ni v ničemer angažiralo v oblikovanje zakonodaje, ki bi bila na področju sponzorstva v kulturi na nivoju državne davčne politike primerljiva z razvitimi državam.
. SDH je pravkar podjetjem v pretežno državni lasti prepovedala sponzorstvo kulturnim dogodkom.
Vse to so povsem nesprejemljive napake, ki bodo imele posledice tudi v prihodnosti
b.
. V pomanjkanju volje, da se huda devastacija naše pokrajine zaustavi, je Državni zbor izglasoval zakon, ki dopušča, da se marsikateri povsem nedopusten poseg v prostor, ‘nedovoljena gradnja’ legalizira. S tem se pravzaprav spodbuja k nadaljnjim podobnim posegom. Razpršena in nekontrolirana gradnja namreč ne predstavlja le polucije naših naravnih danosti temveč zvečuje potrebe po komunalnih napravah in prometnih površinah, kar je povsem nepotrebno breme države, a to je breme, ki ga danes država s takšnim ravnanjem tako rekoč podpira.
. Še več: v imenu kratkoročnega reševanja ekonomskega resorja smo še letos spreminjali z zakonom opredeljena nezazidljiva kmetijska območja v površine, namenjene industriji, ki smo jim dodali tudi industrijske tire! Še enkrat: to ni le trenutne odločitev! Takšna odločitev oblikuje način razmišljanja!
. imamo seznam državotvornih gradenj, gradenj, ki spodbuja državljansko zavest. To je tista zavest, ki se je prav ob letošnjih državnozborskih volitvah izkazala za porazno. V seznamu so projekti : Ministrstvo na Dunajski cesti, Prenova SNG Drama, Potniški center Ljubljana, Tivolski železniški lok, Center za razvoj znanosti, Umetniške akademije, NUK II, Upravno središče RS in MOL na Poljanski cesti, Državni arhiv RS na Poljanski cesti,…, ki so vsi že dalj časa v zaključnih fazah projektiranja, a za njihovo realizacijo že več mandatov vlad in DZ ni volje. Tu nismo našteli strateško pomembnih objektov infrastrukture, ki bi lahko opredeljevali našo razvojno pot, kar bi lahko opredeljevala le resnična strategija družbenega in prostorskega razvoja države.
V celoti je bila usmerjenost vodenja države po osamosvojitvi načeloma drugačna od tiste iz časov naše oblike socializma. Po letu 1945 sta kultura in z njo tudi kultura prostora v slovenski politični prostor vstopila kot bistvena elementa v shemi oblasti, ki je bila formirana že med NOB. In ta njuna vloga svoje pomembnosti v naslednjih letih ni izgubila: bila je element državotvornosti. Po osamosvojitvi smo z nepotrebnimi opustili marsikatero koristno obliko vodenja kulture in upravljanja s prostorom. Res je danes, v razvijajoči demokratični ureditvi kot je naša, težje uresničevati daljnoročnejše cilje. Mednje namreč sodi tako nacionalna kultura na sploh kot kultura prostora, ki mnogokrat tako v zakonodaji, kot ob konkretnejših investicijah zahteva odločitve na daljši rok. To so mnogokrat tiste, ki jih ni mogoče realizirati v kratkem obdobju, v obdobju enega mandata. Takšne odločitve niso predmet sprotnega reševanja trenutnih problemov, ki kot prav danes vidimo, kako delujejo prav obratno od strateškega razmišljanja. Za takšne odločitve pa je potrebna večja modrost in pogum!
Pred vsem pa potrebujemo resnično strateško razmišljanje na obeh področjih!
Oboje našteto v uvodu rezultira v dejstvu, da na obeh področjih drastično zaostajamo za vsemi sosednjimi državami – tako na zahodu, kot na vzhodu! Nov čas nam omogoča, da to popravimo. Zato apeliramo na skrbne odločitve! Odločitve na omenjenih dveh poljih bodo namreč močno vplivale tudi na modro presojo pri ostalih resorjih odločanja o bodočnosti države!
Društvo arhitektov Ljubljane, prof. Jurij Kobe, predsednik
Zveza društev arhitektov Slovenije, Maja Ivanič, predsednica
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Matej Blenkuš, dekan
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Aleš Prijon, predsednik