Pripombe MSA k osnutku Krajinske politike Slovenije
Novica
Aktualno
ZAPS je Ministrstvu za naravne vire in prostor posredoval komentar in seznam usklajenih pripomb Matične sekcije arhitektov (MSA) k osnutku Krajinske politike Slovenije.
Krajina je eden najdragocenejših virov, njena skrbna obravnava pa zahteva usklajeno delo številnih strok. Pred nami je priložnost, da oblikujemo sodoben, evropsko primerljiv okvir upravljanja krajine, ki ne bo usmerjen le v varovanje, temveč tudi v razvoj, odpornost na podnebne spremembe in višjo kakovost bivanja. Pri tem je interdisciplinarno sodelovanje ključnega pomena. Vloga arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov, inženirjev ter drugih strok je neločljivo povezana, zato mora biti ta povezanost jasno odražena v nacionalnih politikah in v dokumentu, ki je pred nami.
Strokovne pripombe MSA ZAPS dajejo pomemben vpogled v to, kako zagotoviti uravnotežen razvoj in izvajanje Krajinske politike ter kako poskrbeti, da bo dokument podpiral kakovostno načrtovanje namesto administrativnega zapletanja ali preozkega razumevanja pristojnosti.
Podpiramo sprejem strateškega dokumenta kot podlage za celovito obravnavo krajine v našem prostoru. Predlog Krajinske politike pri posegih v krajino na več mestih (preveč) poudarja predvsem krajinskoarhitekturni pristop, pri čemer ne prepozna pomembnosti interdisciplinarnega pristopa pri urejanju naselij, urbane/mestne krajine ter odprtega prostora. Zaključki in ukrepi Krajinske politike bi morali (o)krepiti interdisciplinarno sodelovanje že obstoječih pooblaščenih strokovnjakov ter drugih reguliranih poklicev iz obeh pristojnih zbornic, ZAPS in IZS.
V delu, kjer se predvideva sprejem »uveljavljenih mednarodnih standardov na področju krajinskoarhitekturnega projektiranja kot obveznih standardov«, je formulacija v predlogu Krajinske politike (pre)ozka in ponovno vezana le na eno stroko. Upoštevati je treba, da sprejem standardov, skladno s predlogi Krajinske politike, spodbuja interdisciplinarno načrtovanje krajine in odprtega prostora.
Pozdravljamo prizadevanja za dvig kakovosti načrtovanja odprtega prostora. Obvezne vsebine oziroma načrte se skladno z zakonodajo določi vodja projektiranja glede na vsebino oziroma naravo posega. Za javne površine se razumljivo pričakuje strokovno pripravljena dokumentacija z vsemi potrebnimi vsebinami, ki jih določi vodja projektiranja, zagotovi pa interdisciplinarni tim strokovnjakov. Pooblastilo za načrtovanje odprtega prostora imajo tako pooblaščeni krajinski arhitekti kot tudi pooblaščeni arhitekti, zato se ne strinjamo s splošnim uvajanjem obveznosti izdelave načrta krajinske arhitekture v primerih, ko se vsebine načrtovanja odprtega prostora lahko obravnavajo tudi v načrtu arhitekture.
Ne strinjamo se s predlogi Krajinske politike, da je za večjo kakovost načrtovanja in projektiranja posegov v krajini potrebno spreminjati obstoječo zakonodajo, sprejeto
konec leta 2017. Zakonodajo je treba na podlagi ugotovitev stroke dopolnjevati z vidika doseganja večje kakovosti pri vseh posegih v prostor.
V MSA ZAPS se strinjamo, da so mestna krajina, zelena infrastruktura in drevesa ključni gradniki v boju proti podnebnim spremembam. V predlogu Krajinske politike pogrešamo vključitev urbanistične, arhitekturne in tudi drugih strok pri oblikovanju zlasti mestne krajine in odprtega prostora. Pogrešamo ukrepe za spodbujanje izvajanja javnih, anonimnih, interdisciplinarnih natečajev, ki so lahko ključno orodje za dvig kakovosti pri oblikovanju mestne krajine, odprtega prostora in drugih krajin.
Vključevanje krajinskih vsebin v stalno poklicno usposabljanje je izrednega pomena in ga podpiramo. Predlagani ukrep pa mora zajeti vse stroke, ki interdisciplinarno sodelujejo pri kakovostnem urejanju krajine. Izrednega pomena je, da se s krajinskimi strokovnimi področji seznanijo tudi drugi strokovnjaki (arhitekti, urbanisti, gradbeni in prometni inženirji ter druge sodelujoče stroke).
Podpiramo stalno spremljanje stanja krajine ter vključevanje krajinskih vsebin v postopke prostorskega načrtovanja in okoljevarstvene postopke. Menimo pa, da lahko te naloge prevzamejo obstoječe resorne službe na pristojnem ministrstvu, zato ne podpiramo uvajanja novih služb. Obstoječe službe naj se na področju posegov v krajino kadrovsko okrepijo z vsemi strokami, predvsem z vidika interdisciplinarnega razumevanja in delovanja. Tako organizirana služba bo lahko nudila celovito strokovno podporo ter zagotovila uspešno in hitro koordinacijo z drugimi resorji in nosilci urejanja prostora.