Kako voliti - program strank
Novica
Aktualno
Spoštovane članice, spoštovani člani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije!
Kmalu bodo državnozborske volitve, ki bodo najmanj prihodnja štiri leta določala razvoj Slovenije. Pomemben gradnik razvoja ne samo naše države, temveč tudi naše stroke, je tudi prostorska in gradbena zakonodaja. Spremembe gradbene in prostorske zakonodaje, zlasti tiste, ki so se zgodile nedavno, kažejo, da moramo biti v prihodnosti kot stroka zelo pozorni na politične programe strank na področju gradbene zakonodaje ter zakonodaje o urejanju prostora.
V ZAPS smo pripravili hiter pregled volilnih programov uradno priznanih parlamentarnih političnih strank. Pri programu smo pregledali ali program omenja ključna področja s področja gradbeništva, urejanja prostora, urejanja katastra nepremičnin ali upravnih postopkov s področja gradnje in urejanja prostora.
Posredovana analiza vam lahko pomaga pri odločitvi za najprimernejšo politično opcijo na volitvah 24.04.2022. Vabimo pa vas tudi na morebitne predčasne volitve, ki so že v teku.
Navajamo kratke povzetke volilnih programov strank, ki nastopajo na volitvah:
SD
- Razprava o rabi prostora – podnebne spremembe so dejstvo in uničujočim vplivom se ne bomo mogli izogniti. S sektorsko povezano politiko (na državni, regijski in lokalni ravni) je treba pristopiti k načrtovanju in usklajenemu izvajanju ukrepov (pogozdovanje, namakalni sistemi, razlivna (poplavna) območja, ohranjanje primerne temperature v mestih z bolj razpršeno gradnjo in več zelenimi površinami, zmanjšanje uporabe avtomobilov pri dnevnih migracijah …).
- Sprememba načrtovanja prostorskega spreminjanja Slovenije – uskladitev spreminjanja rabe prostora in umeščanje nekaterih objektov v prostor, upoštevajoč širše vplive. V primeru ustanovitev pokrajin prenos izdaje gradbenih dovoljenj kot prenesene naloge na pokrajine ali skupne občinske uprave (na prvi stopnji).
Levica
- Revizija področne zakonodaje v polnem dialogu z urbanistično in arhitekturno stroko: Revidirali bomo Gradbeni zakon in iz njega odstranili vse sporne določbe, zaradi katerih je požel enotno nasprotovanje arhitekturne in urbanistične stroke. Skupaj s stroko bomo izvedli tudi razpravo o osvežitvi celotne sektorske zakonodaje, saj so iz nje izhajajoči prostorski akti velikokrat preveč zapleteni in neučinkoviti.
- Uveljavitev nove strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) kot temeljnega dokumenta za razvoj prostora: Trenutna strategija je zastarela in se nikoli zares ni izvajala v praksi. Oživili bomo process sprejemanja nove SPRS s ciljem, da je v naslednjem mandatu sprejeta in nadgrajena s kratkoročnimi akcijskimi načrti za izvajanje ter s podrejenima strategijama za področji arhitekturne in krajinske politike. Sprejem in izvajanje strategije lahko bistveno prispeva k racionalni rabi stavbnih zemljišč, h kvalitetnemu oblikovanju javnega prostora in krajine ter preprečevanju škodljivih procesov v razvoju poselitvenih vzorcev, kot je suburbanizacija.
- Sprejem akcijskega načrta za boj proti gentrifikaciji: V povezavi s sprejemom SPRS bomo pripravili ločen medsektorski akcijski načrt za boj proti gentrifikaciji, procesu, v katerem posamezni mestni predeli prek dviganja najemnin in širjenja luksuznih gradenj postajajo za manj premožne čedalje težje dostopni, kar vpliva tudi na razvoj družbenega življenja in storitev v smeri elitizacije. Ta proces je treba nasloviti z različnih vidikov, zaradi česar bo akcijski načrt vseboval dimenzije stanovanjske, davčne, zemljiške in prostorske politike.
- Ustanovitev javne agencije za prostorsko načrtovanje: Ustanovili bomo neodvisno javno agencijo za prostorsko načrtovanje ter zagotovili njeno stabilno, strokovno in neodvisno delovanje.
- Uvedba regionalne ravni prostorskega načrtovanja: Regionalno raven prostorskega načrtovanja je treba uvesti še pred ustanovitvijo pokrajin. Ustanoviti je treba regionalne urade za prostorsko načrtovanje pod okriljem neodvisne javne agencije, ti pa se bodo lahko integrirali v regionalne uprave, ko bodo ustanovljene. Regionalna raven načrtovanja bo razbremenila občinsko raven in obravnavala prostor celostno ter neodvisno od upravne delitve na občine. Občinska raven načrtovanja se bo lahko temeljiteje posvetila aktivnemu urejanju naselij in zemljiški politiki.
- Okrepitev strokovnih ekip občin in upravnih enot, ki se ukvarjajo s prostorskimi vsebinami: Razviti je treba akcijski načrt in izobraževalni sistem za strokovno okrepitev ekip na občinah, ki se ukvarjajo z urbanistično in zemljiško politiko. Občine z večjim številom prebivalstva in z višjo stopnjo urbanizacije bodo obvezane k ustanovitvi urbanističnih strokovnih komisij za obravnavo vprašanj s področja prostorskega razvoja.
- Sprejem akcijskega načrta za ozaveščanje in popularizacijo višje kulture prostora in graditve: Akcijski načrt bo predmetne vsebine skušal vnesti tako v formalno kot neformalno izobraževanje ter poskrbel za večjo prisotnost teh vsebin v medijih.
- Vzpostavitev državnega sistema za spremljanje prostorskega razvoja: Sistem bo temeljil na redni izdelavi periodičnih poročil, ki bodo služila kot usmeritve pri izvajanju strategije prostorskega razvoja in ostalih politik.
- Vzpostavitev enotnega prostorskega informacijskega portala kot orodja za participacijo javnosti na področju načrtovanja prostora: Portal bo postal uporabniku oziroma uporabnici prijazen in celovit vir informacij o prostorskem razvoju, ki bo javno dostopen vsem prebivalcem in prebivalkam. Prek njega bo mogoč vpogled v vse prostorske akte in gradbena dovoljenja, nanje pa bo možno prek spleta oddati pripombe. Poseben sistem spletnega javnega obveščanja bo avtomatično obveščal o vseh postopkih tako lokalne skupnosti kot tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu. Na tak način bomo stremeli k čim bolj transparentnim postopkom načrtovanja in vključenosti javnosti vanje.
- Ohranitev in krepitev pomena javnih arhitekturnih natečajev ter njihova boljša regulacija: Prizadevali si bomo, da arhitekturni natečaji dolgoročno obstanejo ter da se njihovo izvajanje bolje regulira in standardizira ter hkrati trdno vsidra tudi v prostorske akte
Gibanje Svoboda
- Za skladen in enakomeren regionalni razvoj Prizadevali si bomo za pospešitev vzpostavitve regij v državi, kar bo omogočilo decentralizacijo razvoja na področju vseh vrst politik.
- Za revitalizacijo podeželskih naselij Na demografsko ogrožena obmejna območja in na podeželje bomo usmerjali sredstva EU ter pripravili učinkovite spodbude za gospodarske dejavnosti, odpravili razvojne zaostanke in izpeljali ključne regionalne in lokalne projekte. Z javno-zasebnim partnerstvom ali socialnim podjetništvom bomo na podeželju zagotavljali osnovne storitve, kot so poštne, bančne, trgovske in podobne.
- Za dekoncentracijo državnih institucij Državne institucije in njene organizacijske enote bomo razporedili po območju celotne Slovenije.
- Za uveljavljanje najvišjih standardov urbanizma na območju urbane in podeželske krajine Pripravili bomo nacionalne smernice sodobnega urbanističnega načrtovanja, ki bodo sledile načelom trajnosti, funkcionalnosti, estetike in gradnje po meri ljudi. Zgledovali se bomo po že uvedenih dobrih praksah iz tujine.
- Za nov koncept upravljanja s prostorom Dosedanji način urejanja prostora po treh zakonskih spremembah še vedno prinaša parcialne rešitve, zato bomo sprejeli nov koncept prostorske zakonodaje, ki bo poenostavil in pospešil prostorsko načrtovanje ter s tem povezane postopke brez škodljivih vplivov na varovanje okolja. Novi koncept bo umeščen v sedanjo prostorsko zakonodajo na način, da bodo spremembe uvedene postopno z namenom, da se nanj ustrezno pripravijo vsi nosilci urejanja prostora.
- Za medsebojno usklajeno prostorsko, gradbeno, geodetsko, stanovanjsko zakonodajo Nemudoma bomo prevetrili vse zakonodajne predpise, ki urejajo prostorsko, gradbeno, geodetsko, stanovanjsko zakonodajo, in jih po potrebi očistili podvajanj postopkov ter uvedli enotno terminologijo. Z zakoni in ostalimi predpisi zahtevani standardi morajo postati brezplačno dostopni. Že sama uskladitev medsebojne zakonodaje bo na vseh področjih prinesla preglednejše postopke. Zaradi jasnejših in enostavnejših pravil bodo bistveno skrajšani in manj zapleteni tudi vsi upravni postopki, povezani z izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj ter evidentiranj v kataster nepremičnin. Nepremičninski informacijski sistem je treba integrirati in odpreti, kar bo pomembno vplivalo na transparentnost in preglednost.
- Za uporabnikom prijazen upravni servis na področju izdaje gradbenih dovoljenj in umeščanja v prostor Na ravni upravnih enot bomo vzpostavili enotne kontaktne točke, kjer bo investitor na enem mestu (pri)dobil vse podatke, ki jih potrebuje za svojo investicijsko namero. Tam bo strokovno usposobljen kader nudil strokoven in celovit servis.
- Za več kompetentnih poklicnih inženirjev Zagotovili bomo pogoje za razvoj strokovnega kadra na področju arhitekture in gradbeništva. Izgradnja infrastrukture, novogradnje in prenove stavb vseh namembnosti že danes zahtevajo vse razpoložljive slovenske strokovnjake, ki jih izjemno primanjkuje na trgu dela. Številni inženirji in inženirke imajo, kljub številnim praktičnim in delovnim izkušnjam, zaradi prestroge regulacije poklica zaprta vrata pri napredovanju do poklicnega pooblastila.
SDS
- Upravljanje s prostorom zahteva trajno in aktivno skrb, odločno in sistematično ukrepanje, tako zaradi lokalnih kot tudi globalnih vzrokov. Prostor je eden od konstitutivnih elementov državnosti, njegovo urejanje pa bistveno vpliva tudi na vsa ostala družbena področja. Zato mora biti interdisciplinarno, strokovno podprto, vseobsegajoče in trajno, da lahko zagotavlja uravnotežen in skladen razvoj slovenskih pokrajin.
- Zaradi zelo zapletenih razmer v prostoru, še posebej v sodobni Sloveniji, ki ovirajo normalen razvoj države, je nujna poglobljena skrb za prostorski red. Prostorski problemi so izrazito strateške narave in jim moramo zato posvetiti še večjo skrb. Prostorska politika ni le servis urbanizacije, temveč mora biti tudi strokovni varuh biotske in kulturne pestrosti narave, morja, rek in virov pitne vode, kmetijskih tal, čistega ozračja, celotne naravne in kulturne dediščine ter usmerjevalec turističnega razvoja v sozvočju z naravo. Poglavitni cilj vseh teh med seboj zelo prepletenih prizadevanj mora temeljiti na konceptu usklajenega regionalnega in trajnostno naravnanega razvoja.
- Proces prostorskega načrtovanja mora potekati usklajeno na ravni države, pokrajin in občin. Pristojnosti v procesu odločanja o prostoru morajo biti porazdeljene med državo, pokrajino in občino v skladu s pomenom načrtovanih posegov. Pri tem morajo biti postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja upravnih dovoljenj pregledni, jasni, državljanu razumljivi, predvsem pa pravični, kratki in učinkoviti.
- Urejanje prostora mora upoštevati prizadevanja za dosego trajnostnega razvoja, zato bomo zaradi solidarnosti s prihodnjimi generacijami urejanje prostora utemeljevali ne le na ekonomskih izhodiščih, temveč tudi na etičnih.
- Slovenija mora ohranjati in negovati pokrajinsko identiteto, poselitvene in pokrajinske značilnosti in podpirati smiselno nadaljevanje varstva zaščitenih območij – naravnih, regionalnih in nacionalnih parkov.
- Podpiramo take oblike prostorskega razvoja, ki bodo omogočale majhno odvisnost posameznih območij od gospodarskih središč. Med središči in posameznimi območji je treba zagotoviti dobro infrastrukturno povezavo. V obmejnih in demografsko ogroženih območjih je treba zagotoviti politiko dodatnih olajšav in spodbud za gospodarski razvoj. Glede na to, da sodi več kot polovica slovenskega ozemlja med razvojno ogrožena območja in da v tem prostoru živi manj kot petina prebivalstva, je treba čim prej sprejeti strategijo razvoja Slovenije, nacionalni program razvoja podeželja in ukrepe za izboljšanje razmer na razvojno šibkih območjih.
- Slovenija je demografsko ogrožena zlasti na obmejnih in hribovskih območjih, postaja ostarela družba z vsemi posledicami, ki jih ta nosi s seboj. Zato mora država oblikovati celostno strategijo, ki bo pripeljala do ugodnejših socio-demografskih trendov. Predpogoj za to je ustrezna gospodarska rast, skladnejši gospodarski in regionalni razvoj.
- Slovenija mora s posodobljeno prometno politiko načrtno uveljavljati javni promet in transport z okolju prijazno, trajnostno in kakovostno naravnanostjo. Razvojne razlike v posameznih predelih Slovenije še vedno ne omogočajo enake stopnje razvitosti in pokritja s cestnim omrežjem. Zato se zavzemamo za zagotavljanje uravnotežene in primerne dostopnosti do prometnega omrežja.
NSi
- Izboljšati moramo učinkovitost gradnje javnih stanovanj, ki naj bo odslikava realnih potreb na stanovanjskem trgu. Graditi se mora stanovanja, ki so cenovno dostopna in hkrati omogočajo visoko kakovost življenja. Preko davčnih olajšav in posebnih kreditnih shem z znižanimi obrestnimi merami moramo spodbujati nakup in najem stanovanj za mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjski problem in druge ranljive skupine. Javna stanovanja ne morejo biti nadstandardna in cenovno nedostopna.Graditi se morajo v urbanih središčih, kjer so potrebe največje. S tem bomo zmanjšali tudi prometne tokove in delovne migracije prebivalstva.
- V Sloveniji je stanovanjska novogradnja v času gospodarske krize praktično zastala. Zato beležimo divjo rast cen stanovanjskih nepremičnin, tako za nakup kot za najem. Poleg javne gradnje stanovanj moradržava z davčnimi olajšavami spodbuditi zasebni sektor h gradnji stanovanj za trg. Gospodarski subjekti bodo tako akumulirani kapital iz osnovne dejavnosti vlagali v gradnjo kadrovskih stanovanj terstanovanj za trg. Lastnike je potrebno spodbuditi k oddaji praznih nepremičnin z ustreznim izboljšanjem njihovega položaja na trgu. V najemnih poslih je potrebno zaščiti tako najemodajalca kot najemnika. Oddaja v najem se mora spodbuditi z zmanjšanjem davčnih in administrativnih ovir. Okrepiti je potrebno tudi gradnjo študentskih domov. Zadostna količina stanovanj je najboljši in edini ukrep proti divjanju cen nepremičnin.
- Družba in država sta obvezani k temu, da postavita več domov in oskrbovanih stanovanj za ostarele in izboljšata infrastrukturo za paliativno oskrbo.
- Z davčnimi spodbudami in olajšavami bomo podpirali energetsko sanacija stavb in se tako borili protienergetski revščini.
- Pri urejanju prostora je treba upoštevati lokalne posebnosti za varnejšo gradnjo objektov in ustrezno izbiro primernih kritin. Upoštevati je treba spremenjene vremenske razmere in večjo možnost poplav, viharjev, toče in plazov. Glede na ta dejstva morajo lokalne skupnosti tem vprašanjem nameniti večpozornosti pri sprejemanju prostorskih aktov. Za obvladovanje podnebnih sprememb je potrebnododatno izobraževanje prebivalstva kot tudi stroke, gradbenih in drugih izvajalcev.
LMŠ
Izziv XXVI: Učinkovitejše prostorsko načrtovanje
- Posodobitev in prilagoditev prostorskih načrtov sodobnim trendom okoljsko in podnebno prijazne gradnje (npr. koncept New European Bauhaus) sta poleg sprostitve obstoječih zazidljivih zemljišč eni ključnih razvojnih prioritet. S politiko spodbud in fiskalne regulacije bomo pospešili vključevanje praznih ali neizkoriščenih stanovanj na trg bodisi za prodajo bodisi v najem. Pomemben del okoljskega načrtovanja bodo tudi ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti ter varovanje kmetijskih zemljišč pred trajno izgubo.
- Rešitve
115. Varovanje kakovostnih kmetijskih zemljišč – v okviru prostorskega načrtovanja – pred trajno izgubo oziroma pozidavo zaradi razvoja infrastrukture brez zagotavljanja nadomestka na drugih zemljiščih.
116. Sprememba zakonodaje tako, da bo omogočila hitrejše in lažje pridobivanje gradbenih dovoljenj, ko so izpolnjeni vsi pogoji.
117. Pregled obstoječih prostorskih načrtov in sprostitev zazidljivih zemljišč za trg. Kjer je to mogoče in smiselno, je treba tem zemljiščem vrniti namembnost za kmetijsko rabo in zaostriti pogoje za vnovično možnost pozidave.
Dobra država
- posodobitev, gradnja domov za ostarele (3000 postelj v največ petih letih) z integrirano zdravstveno oskrbo
- pospešitev gradnje najemniških neprofitnih stanovanj s prednostno listo za mlade
- razgraditev investicijskih, gradbenih lobijev
- urejanje gradbenih dovoljenj na enem mestu, znižanje cene in časa postopkov
- gradnja sodobnega, ne predimenzioniranega bloka NEK 2, kot prehodnega vira do zagotovitve obnovljive proizvodne strukture ob predpogoju rešitve vseh odprtih vprašanj z NEK 1
SAB
Prostorska, geodetska ali gradbena zakonodaja niso omenjene.
Povežimo Slovenijo
Prostorska, geodetska ali gradbena zakonodaja niso omenjene.
DeSUS
Prostorska, geodetska ali gradbena zakonodaja niso omenjene.
Naša Dežela
Prostorska, geodetska ali gradbena zakonodaja niso omenjene.
SNS
Prostorska, geodetska ali gradbena zakonodaja niso omenjene.