Leto 2023 razglašeno za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja
Novica
Aktualno
Prihodnje leto obeležujemo 30. obletnico smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993) ter 100. obletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja (1851–1923). Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja (Ravnikarjevo leto) in pisatelja Ivana Tavčarja (Tavčarjevo leto).
Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150 obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. Ravnikar je bil Plečnikov učenec in najožji sodelavec, k njegovi strokovni avtonomiji pa je odločilno pripomogla izkušnja v Le Corbusierjevem pariškem ateljeju, takratnem epicentru moderne arhitekture in avantgardne intelektualne misli.
Čeprav Ravnikarjeve arhitekture in osebnosti ne moremo primerjati s Plečnikovo, si vendarle delita značilnost vseh močnih in ustvarjalnih duhov. Oba sta bila suverena v oblikovanju svojstvenega arhitekturnega jezika.
Ravnikar je za slovenski kulturni prostor kapitalna, večplastna figura. Ni samo izjemen arhitekt, ki ga stroka upravičeno prepoznava kot vrhunskega predstavnika kritičnega regionalizma v svoji najbolj prefinjeni inačici, ampak je tudi svetovljanski intelektualec, vizionar in kritik družbenih razmer, zazrt v prihodnost. Če je za Plečnikovo arhitekturo značilna določena mera formalne ekstravagance in eklekticizma, pri Ravnikarju izstopa njegov modernizem kot sinergija globalnega in lokalnega, kjer so formalne rešitve vedno tudi posledica instrumentalne rabe konteksta, materialov, potenciala konstrukcije, redefinicije funkcije, preoblikovanja arhitekturnih elementov, ipd.
Ravnikar arhitekture tudi ni razumel zgolj v neposredni zvezi z gradnjo, temveč jo je pojmoval kot nazorsko kategorijo in prakticiral kot najširše kulturno poslanstvo. Kot arhitekt ni le projektiral, temveč je analitično in strukturirano tudi razmišljal, pisal, poučeval, potoval, risal, snoval mesta, hiše, interjerje, vrtove, parke, predmete – in mnogo naštetega materializiral. Za njim so ostali strokovni članki, kritike in eseji, urbanizmi, realizirani in nerealizirani projekti, arhitektura različnih meril in družbenega pomena ter šola, ki je dala nove generacije arhitektov, oblikovalcev in teoretikov.
Pomembno je oblikoval identiteto in kulturo nekega prostora in časa – in presegel oboje.
Vse najboljše profesor. Na današnji dan, 4. decembra 2022, bi arhitekt Edvard Ravnikar praznoval 115 let.
Urša Vrhunc