Marjetica Potrč je prejemnica Medalje za zasluge
Novica
Aktualno
Čestitamo dobitnici odlikovanja republike Slovenije, Marjetici Potrč. Medaljo za zasluge je Marjetica Potrč prejela na pobudo združenja Ona ve, kandidaturo pa je podprla tudi skupina Ženske v arhitekturi, ki deluje v okviru ZAPS. Medaljo ji je podelila predsednica republike Slovenije, Nataša Pirc Musar.
Marjetica Potrč je diplomirana arhitektka, deluje pa kot interdisciplinarna umetnica. Njeno delo je pomembno predvsem v času, ko argumenti avtonomnosti stroke ne vzdržijo več, saj se morajo različne stroke med seboj povezovati, da bi našle rešitve za varovanje narave, povezovanje skupnosti, predvsem pa večjo odpornost mest zaradi družbenih in podnebnih sprememb. Vse to so teme, ki so danes izjemno pomembne.
Interdisciplinarna praksa Marjetice Potrč vključuje projekte na terenu, raziskave in risbe (vizualne eseje in diagrame). Njeno velike galerijske instalacije oz. “arhitekturne študije primerov”, dokumentirajo in interpretirajo sodobne arhitekturne prakse, in njihov odnos do vprašanj energije, porabe vode ter načine sobivanja ljudi. Zanima jo socialna arhitektura, sodelovanje med skupnostmi in vladami, s ciljem, da bi skupaj ustvarili močnejša in odpornejša mesta. Osredotoča se na odnos med človeško družbo in naravo, kjer se zavzema za pravice narave. Pri svojem delu sodeluje z drugimi umetniki, arhitekti in strokovnjaki z različnih področij ter z lokalnimi skupnostmi. “Njeni projekti kažejo edinstven občutek za prepoznavanje obstoječega socialnega kapitala v skupnosti, ki ga uporablja pri iskanju rešitev za vsakdanje probleme.” Izjava fundacije Currystone
Leta 2003 je bila povabljena, da v okviru projekta Caracas Case Project preživi šest mesecev v Caracasu v Venezueli in raziskuje neformalno mesto oz. »slum«. Tam je v sodelovanju z izraelskim arhitektom Liyatom Esakovim in lokalnimi prebivalci razvila projekt Suho stranišče. V okviru tega so v soseski La Vega, četrti v Caracasu, ki nima dostopa do mestnega vodovodnega omrežja, namestili ekološko varno stranišče brez vode.
Med letoma 2011 in 2018 je bila profesorica za družbene veščine na Univerzi za likovno umetnost/HFBK v Hamburgu v Nemčiji, kjer je poučevala predmet “Design for the Living World” (oblikovanje za živi svet). S študenti je sodelovala pri projektih participativnega oblikovanja po vsej Evropi, ZDA in Južni Afriki. V Južni Afriki, je s študenti sodelovala s prebivalci pri projektih kot npr. pri spreminjanju smetišča v skupnostno organiziran javni prostor.
V intervjuju z Lauro Bernhardt je Potrčeva dejala: “Tako razumem svojo vlogo posrednika v participativnih praksah in projektih sodelovanja. Ko kot umetnik, oblikovalec ali arhitekt s svojim sodelovanjem ustvarjaš in spodbujaš odnose, ga razumeš kot laboratorij, v katerem ti in drugi – lokalni prebivalci – preizkušate ideje, izmenjujete znanje in se vključujete v lokalno upravljanje. Vidite, da niste “le” soavtor, temveč tudi posrednik v procesu. In kaj je lahko boljše? Umetnik ali oblikovalec, ki sodeluje v teh projektih, mora zaupati konceptualnemu okviru projekta. V bistvu torej ne gre za sledenje uveljavljenim vrednotam, temveč za ustvarjanje novih vrednot, ki ustrezajo sodobnemu času.”
Raziskuje nove metodologije, orodja in strategije, ki jih lahko lokalni prebivalci uporabijo, da bi se bolje odzvali na izzive v prihodnosti. Pri tem se zanaša na arhitekturne metode diagramiranja in raziskovanja konkretnih lokacij. Takšno sodelovanje opisuje kot “partnerstvo pri izmenjavi znanja” in poudarja pomen razvoja novih zavezništev. Tak primer partnerstva je sodelovanje med okoljevarstveniki in domorodnimi ljudstvi, ki skupaj ustvarjajo “hibridna” znanja, ki presega standardizirano, objektivno znanje modernističnega diskurza.
Mika Cimolini