Novela Zakona o graditvi objektov (GZ-1B)
Novica
Aktualno
Novela Zakona o graditvi objektov (GZ-1B), ki začne veljati 15. oktobra 2025, prinaša pomembne spremembe na področju gradbene zakonodaje. Ključne novosti se nanašajo na začasne nujne objekte, nujne rekonstrukcije, digitalizacijo postopkov prek sistema eGraditev, pristojnosti inšpekcij, obvezno uporabo informacijskega modeliranja gradenj (BIM) pri določenih objektih. Uvedene so tudi spremembe pri rokih za pridobivanje projektnih pogojev in mnenj, prednostna obravnava projektov v javnem interesu, možnost uporabe že uporabljenih gradbenih materialov, ohranjena je možnost izredne legalizacije do leta 2030 ter domneva za gradbena in uporabna dovoljenja za starejše objekte z gradbenim dovoljenjem pred 1.1.1995, določene so nove vrednosti pragov za obveznost razpisa projektnega natečaja v ZJN-3.
Objava in začetek veljavnosti
Novela Zakona o graditvi objektov (GZ-1B) je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 75/2025, dne 30. septembra 2025 in začne veljati 15. oktobra 2025. Seznanjamo vas s ključnimi novostmi, pomembne za delo članic in članov ZAPS.
1. Začasni objekti in nujne rekonstrukcije
- Spremenjena je definicija začasnih objektov za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah. Ti se lahko brez gradbenega dovoljenja postavijo za čas trajanja objekta, vendar največ za 3 leta.
- Spremenjeni so tudi pogoji za nujno rekonstrukcijo, ki se lahko izvaja za odpravo posledic naravnih ali drugih nesreč brez gradbenega dovoljenja, obvezna pa je prijava po prijavi začetka gradnje.
- Manjša rekonstrukcija se še vedno lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja, a bo poslej pred pričetkom del potrebna prijava začetka gradnje.
2. Inšpekcijski nadzor
Podatki o začetku inšpekcijskega postopka, za objekte za katere je zahtevano gradbeno dovoljenje, bodo nemudoma vnešeni v sistem e-graditve, pri čemer velja, da se ta del začne uporabljati najkasneje 3 leta po uveljavitvi GZ-1B., torej od 15.10.2028 dalje.
Inšpekcijski nadzor nad gradnjo objektov za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje, se pa zanje preverjanja skladnosti z občinskimi prostorskimi akti opravlja gradbeni, občinski ali drug inšpektor.
Gradbeni inšpektor preverja skladnost z državnimi prostorskimi akti in prostorsko-gradbeno zakonodajo.
Državni inšpektorji preverjajo bistvene in druge zahteve, vsak iz svoje pristojnosti.
3. Digitalizacija postopkov (eGraditev)
- Vloge, izjave in odločbe se bodo obvezno vlagale preko sistema eGraditev, razen za nezahtevne objekte, kjer bo mogoče zahtevke vlagati tudi pisno, pri čemer bodo priloge k tem zahtevkom morale biti oddane v elektronski obliki. Uporaba sistema bo v taki obliki obvezna od 15. oktobra 2028.
- Investitor lahko v projektni dokumentaciji označi dele, ki vsebujejo tajne podatke.
4. Projektna dokumentacija, projektni pogoji, mnenja
- Za objekte, za katere je za dovoljevanje pristojno ministrstvo, bo treba projektno dokumentacijo pripravljati z uporabo informacijskega modeliranja gradenj (BIM).
- Mnenjedajalci bodo od 15.10.2025 morali zagotoviti dostop do informacij, pomembnih za pripravo projektne in druge dokumentacije prek prostorsko informacijskega sistema.
- Rok za izdajo projektnih pogojev je 15 dni, razen če je v posebnem zakonu določen drugačen rok, ki pa ne more biti daljši od 30 dni. Rok za izdajo mnenja se povečuje na 30 dni, z možnostjo podaljšanja le na zahtevo investitorja. Če investitor ob zahtevku na upravni organ izkaže, da mnenje ni bilo izdano v roku, upravni organ pozove mnenjedajalca da v 15 dneh poda mnenje z opozorilom, da se v nasprotnem primeru lahko šteje kot pozitivno izdano mnenje (t. i. domneva pozitivnega mnenja).
- Če mnenjedajalec ugotovi neskladnost dokumentacije in je dokumentacija potrjena s strani pooblaščenega strokovnjaka kot vodja projektiranja, o tem obvesti pristojno zbornico, katere član je pooblaščeni strokovnjak in predlaga uvedbo postopka zoper njega.
5. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja
- Komunalni prispevek bo moral biti še naprej obvezno plačan pred izdajo gradbenega dovoljenja.
- Če gre za rekonstrukcijo, prizidavo ali spremembo namembnosti obstoječe stavbe, katere posamezni nadzemni deli segajo nad sosednje nepremičnine v lasti države ali občine, ki so javno dobro, z novimi posegi pa se dodatno ne posega na javno dobro, se šteje kot pravica graditi tudi soglasje upravljavca javnega dobra.
- Pri rekonstrukciji po nesrečah se mnenja ne preverjajo, če se vzpostavlja prejšnje stanje.
- Gradbeno dovoljenje kot doslej velja 5 let, če je izdano za objekte, za katere je pristojno ministrstvo, pa ga je v primeru višje sile, naravnih nesreč ali sodnih zamud mogoče podaljšati.
6. Prednostna obravnava in javni interes
- Zahteve za izdajo dovoljenj se obravnavajo prednostno, če obstaja javni interes države ali občine. Sem spada gradnja javne infrastrukture, stanovanj, študentskih domov ali strateških investicij. Javni interes mora biti potrjen s sklepom pristojnega ministrstva za gospodarstvo ali občine glede nujnosti obravnave.
7. Manjša odstopanja in uporabno dovoljenje
- Še naprej so dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja.
- Pri pridobivanju uporabnega dovoljenja bo treba priložiti soglasje soseda, če gre za manjše odmike, kot so bili določeni v gradbenem dovoljenju.
8. Uporaba materialov in univerzalna graditev
- Po novem se lahko vgrajujejo tudi materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so že bili uporabljeni, brez da bi poprej morali izgubiti status odpadka.
- Na novo je opredeljena univerzalna graditev kot ena izmed bistvenih zahtev. 32. člen GZ-1B podrobneje določa zahteve.
9. Legalizacija objektov
- Zaradi Ustavne odločbe je kar nekaj sprememb na področju legalizacije objektov, ki se navezujejo na 145. in 150. člen
- Za objekte, zgrajene do faze grobih del do 17. 11. 2017, če je zahteva vložena do 31.12.2030 se ohranja možnost t. i. izredne legalizacije.
- Izjava projektanta v postopku legalizacije potrjuje dejansko stanje, ne pa izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev.
- Člen 146 (dovoljenja daljšega obstoja) je črtan, potem ko ga je odpravilo tudi Ustavno sodišče.
10. Starejši objekti in domneve dovoljenj
Domneva gradbenega in uporabnega dovoljenja velja za objekte:
- zgrajene pred 31. 12. 1967,
- enostanovanjske stavbe z gradbenim dovoljenjem pred 1. 1. 2023,
- objekte z gradbenim dovoljenjem pred 1. 1. 1995, če po tem datumu niso bili izvedeni posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje.
Domnevo je mogoče pridobiti na podlagi dokazov, da je bilo dovoljenje pridobljeno, čeprav ga ni več mogoče predložiti (dokazljivost preko druge uradne dokumentacije).
11. Projektni natečaji
Do uskladitve ZJN-3 bo za javno naročilo storitev projektiranja obvezen projektni natečaj:
- za objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (CC-SI 241) se dviga iz 500.000 EUR brez DDV na vrednost nad 1.296.500 EUR brez DDV,
- za druge objekte, se je dvignila iz 2.500.000 EUR brez DDV na vrednost, ki presega 5.186.000 EUR brez DDV.
Povezava: Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B)