Odziv ZAPS na načrtovanje javnega odprtega prostora brez javnih natečajev: primer prenove športnih igrišč v Portorožu
Novica
Aktualno
V medijih smo v zadnjem času zasledili novice o načrtovanju (pre)nove športnorekreacijskega parka v Portorožu na lokaciji obstoječih teniških igrišč. Kot ugotavljajo že avtorji zapisov, gre v konkretnem primeru za načrtovanje programov in prostorskih ureditev javnega pomena, ob tem pa tudi za prostorski kontekst neposrednega kontaktnega pasu ob morski obali in v središču slovenskega obmorskega mesta. S tem projekt po pomenu presega osnovni namen prenove športno-rekreacijske infrastrukture, saj bo nova ureditev za daljše časovno obdobje vsebinsko in s svojo podobo pomembno sooblikovala skupni javni odprti prostor in soustvarjala urbani utrip v obalnem pasu med Portorožem in Lucijo.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije želi ob tem aktualnem primeru opozoriti na pomembnost in odgovornost vseh deležnikov pri načrtovanju, predvsem pa pri posegih v prostor, ki je naša skupna dobrina in kakovost. Opozorili bi radi na pomen stroke in sodelovanja pooblaščenih arhitektov in krajinskih arhitektov pri postopkih projektiranja, saj so le-ti skladno z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti licencirani strokovnjaki s poznavanjem zakonodaje, tehničnih normativov in zavezani normam poklicne etike. Predvsem pa želimo izpostaviti pomen, potrebnost in prednosti javnih natečajev pri urbanističnem, arhitekturnem in krajinskoarhitekturnem načrtovanju.
Obveznost izvedbe javnega natečaja določa Zakon o javnem naročanju ZJN-3, lahko pa je njegova izvedba naložena tudi v izvedbenem prostorskem aktu. Skladno s 3. odstavkom 100. člena ZJN-3 je izvedba natečaja obvezna za javno naročilo storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov med drugim za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov iz skupine 241, kot jih določa uredba, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objektov državnega pomena, če ocenjena investicijska vrednost presega 500.000 €.
Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev zaradi pomena izvedbe natečaja pri ustvarjanju kakovostnega prostora in gradnje priporočajo javnim naročnikom njegovo izvedbo tudi, kadar predvidena investicijska vrednost ne zavezuje k obvezni izvedbi natečaja.
Želimo poudariti, da izvedba javnega natečaja ni zgolj (obvezna) etapa v razvoju in uresničevanju zastavljenega projekta, temveč lahko prinese vrsto koristi in pozitivnih učinkov za naročnika in ostale neposredne deležnike pri njegovem snovanju, za prostor in njegove uporabnike kot tudi za najširšo družbo. To je še zlasti pomembno pri javnih objektih in objektih, ki soustvarjajo javni prostor.
Z javnim natečajem investitor pridobi številčnejši nabor variantnih rešitev različnih snovalcev, kar prinaša raznolikost videnja, idej, razmišljanja in s tem širši nabor rešitev,
možnost njihove neposredne primerjave in izbiro optimalne. Postopek javnega natečaja je standardiziran proces, ki naročnika skozi več etap vodi od izhodiščne namere skozi natečajno nalogo do vrednotenja in izbora najustreznejše rešitve.
Analiza in vrednotenje natečajnih rešitev v procesu javnega natečaja sta zastavljena na jasnih in predhodno znanih pogojih in merilih vrednotenja, izrazito multidisciplinarno, kompleksno in anonimno. V postopek so vključeni številni strokovnjaki različnih profilov, s čimer se zagotovi večstranska analiza in strokovna razprava o rešitvah, kot osnova za kompetentno vrednotenje in čim večjo stopnjo objektivizacije izbora najustreznejše rešitve. Takšen izbor, vključno s strokovno utemeljitvijo lahko tudi naročnik suvereno predstavi najširši javnosti.
Eden temeljnih namenov javnih natečajev je utrjevanje višjih standardov stroke, spodbujanje strokovnjakov k ustvarjalnosti in strokovnemu napredku ter odgovornemu soustvarjanju grajenih struktur in odprtega prostora. In nenazadnje, javni natečaji z razstavami neposredno izobražujejo in ozaveščajo najširšo javnost o pomenu in kriterijih kakovostne arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, pri čemer poudarjajo multidisciplinarnost stroke in odprtost javnosti.
Tudi zato, predvsem pa ker ZAPS deluje in izvršuje naloge zaščite javnega interesa in urejenosti na področju arhitekture in prostora kot občih dobrin in vrednot, pozorno spremljamo in se aktivno odzivamo ter ozaveščamo o pomenu in zavezanosti k odgovornemu načrtovanju in urejanju prostora vseh deležnikov.
Aktualni portoroški primer idejne zasnove lahko v kontekstu predstavljenega predstavlja osnovo za uvodni razmislek in preveritev lokacijskih danosti in omejitev, preučitev možnih scenarijev in izbor vsebin in kot taka služi za pripravo projektne oziroma natečajne naloge. Zagotovo pa bi bilo preurejanje omenjenega dragocenega prostora v Portorožu zgolj na enostavni projektni osnovi zamujena priložnost, saj gre za omejen, izredno privlačen in dragocen obmorski prostor tako za lokalno skupnost in lokalno prebivalstvo kot z vidika urbane podobe in turističnega potenciala slovenskega obmorskega mesta.
Občina Piran bo od Term Čatež odkupila in postala lastnica Teniškega centra Portorož, parka, balinišča, mini golfa, zelenice in tudi vodnega dovoljenja. Foto: Tomaž Primožič
Občina Piran bo od Term Čatež odkupila in postala lastnica Teniškega centra Portorož, parka, balinišča, mini golfa, zelenice in tudi vodnega dovoljenja. Foto: Tomaž Primožič