Odziv ZAPS na peticijo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za ohranitev vrta
Novica
Aktualno
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) se na pobudo svojih članov z dopisom odziva na peticijo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (UL) za ohranitev vrta z željo, da se zavaruje strokovna integriteta in spodbuja zaupanje vredne procese prostorskega načrtovanja in graditve. S polnim razumevanjem za skrbi, ki jih načrtovani poseg povzroča vodstvu Botaničnega vrta UL si stroka predvsem želi, da odgovorni na ravni države primer načrtovanja nadgradnje dolenjske železnice na poteku Ljubljana – Ivančna Gorica javnosti ustrezno pojasnijo in preprečijo, da se ustvarja vtis o nekritičnem prostorskem načrtovanju in projektiranju državne infrastrukture.
Dolgoročno gledano je za razvoj države in skupnosti izjemno pomembo, da javnost dobro razume procese in vloge v prostorskem načrtovanju ter pozna vse možnosti za sodelovanje v procesih odločanja o posegih. Prostorsko načrtovanje je edino znano orodje za pravočasno, vsestransko usklajeno, dolgoročno vzdržno in družbeno pravično načrtovanje razvoja v prostoru. Nezaupanje v procese prostorskega načrtovanja ustvarja številne probleme, sproža nasprotovanja posegom in tudi blokade postopkov. Posredno nezaupanje vpliva tudi na to, da ljudje in politika podpirajo želje po izogibanju prostorsko in inženirsko načrtovalskim delom in postopkom. Vse to vodi v nemalokrat slabše domišljene in manj vsestransko skladne in dolgoročno vzdržne rešitve kot je to dobro za družbo in stanje v prostoru in okolju. Prostorsko načrtovanje se v Sloveniji izvaja po zakonskih predpisih in v praksi preverjenih postopkih, ki pa so s časom zaradi številnih sprememb zakonodaje postali tako zelo raznoliki in kompleksni, da jim je brez posebne usposobljenosti praktično nemogoče slediti. V javnosti to ustvarja občutke nemoči in sproža dodatno nezaupanje in odpor do prostorskega načrtovanja novih posegov v prostor.
Cilj ZAPS so razvoj zaupanja v prostorsko in izvedbeno inženirsko načrtovanje s čim bolj preglednim in kakovostnim javnim komuniciranjem procesov in vsebin prostorskega načrtovanja in projektiranja. Pri tem smo s svojimi člani pripravljeni tudi aktivno sodelovati. V ZAPS verjamemo, da so pregledni, enakovredni (pravični) in dobro razumljivi pogoji in postopki prostorskega načrtovanja v skupnem interesu stroke, države, investitorjev in prebivalcev.
V ZAPS verjamemo, da je v konkretnem primeru poteka nadgradnje dolenjske proge mimo Botaničnega vrta UL vse doslej bilo izvedeno v skladu z zakoni in dobro prakso. Hkrati pa glede na odmevnost peticije vodstva Botaničnega vrta predlagamo, da se DRSI in DRI skupaj s prostorskimi načrtovalci in projektanti zavzameta za dodatno javno predstavitev načrtovanega posega in poskrbita za ustrezno pomiritev javnega mnenja in zavarovanje ugleda stroke v prostorskem in gradbeno inženirskem načrtovanju. Nujno je treba javnosti dobro (enoznačno) pojasniti tako celoten proces del kot fazo v kateri je projekt trenutno ter načine upoštevanja robnih pogojev in vključevanja potencialno prizadetih akterjev kot je Botanični vrt UL. Posebej je treba izpostaviti kdo vse so udeleženci v postopku, kako vse se formalno varuje javni interes za varstvo Botaničnega vrta in kako se je že doslej komuniciralo z vodstvom vrta in BF UL kot za delovanje vrta formalno pristojno institucijo ter kakšne so načrtovane aktivnosti v fazi primerjalne študije variant.
Prikaz je iz Povzetka za javnost pobude iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 80, državna meja – Metlika – Ljubljana na odseku Ivančna gorica – Ljubljana, december 2020
Prikaz je iz Povzetka za javnost pobude iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 80, državna meja – Metlika – Ljubljana na odseku Ivančna gorica – Ljubljana, december 2020