Osnutek Pravilnika o dokumentaciji
Novica
Aktualno
Objavljeno
13. aprila 2018
Urejeno
10. avgusta 2021
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je bil včeraj objavljen osnutek Pravilnika o dokumentaciji in obrazcih za postopke povezane z graditvijo objektov. Gradivo je dostopno na povezavi>.
Pravilnik je pripravila operativna delovna skupina za pripravo pravilnika o projektni dokumentaciji, sestavljena na podlagi sklepa MOP 23.11.2017. V skupino so bili imenovani Sandi Rutar (MOP), Pavli Koc (MOP), Varja Majcen Ljubič (MOP), Samo Peter Medved (IZS) in Slavko Gabrovšek (ZAPS). UO ZAPS je dne 27.11.2017 imenoval ožjo delovno skupino ZAPS za pripravo pravilnika. V delovno skupino so bili imenovani: Mima Suhadolc, Slavko Gabrovšek, Vlado Krajcar, Aleš Prijon. Na povabilo predsednika k sodelovanju pri projektih z dne 23.2.2018 se je k sodelovanju pri pripravi Pravilnika prijavilo 18 članov. Na podlagi prijav je bila 5.4.2018 organizirana okrogla miza, na kateri je bil sodelujočim predstavljen osnutek, udeleženci pa so kasneje nanj podali pisne pripombe.
Bistvena izhodišča pravilnika
1. Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev se prestavi v fazo izdelave izvedbenega projekta:
? v dokumentaciji za dovoljevanje se obdelajo predvsem tiste bistvene zahteve, ki vplivajo na umeščanje objekta v prostor,
? v dokumentaciji za izvedbo je potrebno v celoti dokazovati vse bistvene zahteve glede na namen, vrsto, zahtevnost, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta,
? v dokumentaciji za izvedbo se bistvene zahteve dokazujejo z načrti in izkazi, elaborati niso več sestavni del projektne dokumentacije.
2. Vsebina dokumentacije za dovoljevanje gradnje bo omejena le na bistvena vprašanja v zvezi z umeščanjem v prostor. Podani bodo odgovori na naslednja vprašanja:
? kdo so udeleženci pri graditvi?
? kaj in kje se gradi?
? ali je predvidena gradnja skladna s prostorskimi akti in drugimi veljavnimi predpisi?
? ali je predvidena gradnja skladna z zahtevami mnenjedajalcev?
? ali so na ravni izdelane dokumentacije izpolnjene tiste bistvene zahteve, ki vplivajo na umeščanje objekta v prostor?
3. Projekt za izvedbo je potrebno oddati ob prijavi gradbišča za vse zahtevne in manj zahtevne objekte.
4. Dokumentacija za postopke bo imela po novem zmanjšan obseg. Da ne bi prišlo do zamenjave s projektno dokumentacijo, ki jo izdelujemo projektanti, je spremenjeno njeno poimenovanje. Poimenovanje celotne projektne dokumentacije, ki jo bomo pripravljali projektanti, ostaja nespremenjeno, poimenovanje dokumentacije za dovoljevanje, ki praviloma predstavlja le izvleček celotne projektne dokumentacije, pa se po novem glasi:
? IZP: Idejna Zasnova za pridobitev projektnih Pogojev,
? DGD: projektna Dokumentacija za pridobitev mnenj, predodločb in Gradbenega Dovoljenja,
? PZI: Projekt Za Izvedbo,
? PID: Projekt Izvedenih Del.
5. Pravilnik določa le vsebino dokumentacije za postopke, vsebino in način izdelave celotne projektne dokumentacije pa bodo po novem določala Pravila stroke, ki jih bosta skupaj pripravili IZS in ZAPS, potrdilo pa Ministrstvo za okolje in prostor. Pravila stroke bodo poleg vsebine celotne dokumentacije (IDZ, IDP, PZI, PZR, PID, …) vsebovala tudi pravila o izdelavi, kvaliteti in vrednotenju strokovnega dela – načrtov in ostalih uslug pooblaščenih inženirjev in arhitektov.
6. Namesto vodilne mape bomo na ZAPS pripravili enotne digitalne obrazce v skladu s prilogami Pravilnika, ki se bodo modularno povezovali z obrazci za vloge, ki jih bodo pripravili na MOP. Izhodišča pri pripravi obrazcev so:
? vsak podatek se vnaša samo enkrat,
? izpolnjene obrazce bo do leta 2021 mogoče oddajati v elektronski ali pisni obliki,
? po letu 2021 se bodo ob prijavi znani podatki iz baze podatkov PIS (prostorski informacijski sistem) izpolnili avtomatično, ob oddaji vloge pa se bodo novi podatki prenesli v bazo.
Čeprav ocenjujemo novi GZ in njegove podzakonske akte kot korak v pravo smer, bo potrebno nekatera poglavja ponovno odpreti in predlagati amandmaje k nekaterim členom Zakona in posledično Pravilnika. Pravilnik mora namreč v celoti slediti zakonu, zato žal povzema tudi nekaj določil GZ, ki so po mnenju ožje skupine ZAPS problematična in ne varujejo javnega interesa pri urejanju prostora v smislu evidentiranosti, varnosti in oblikovanja. Tako iz določil GZ izhaja, da lahko dokumentacijo za spremembo namembnosti, kadar se ta izvaja samostojno, izdela »druga oseba« in ne nujno projektant. Problematična je tudi vsebina dokumentacije za legalizacijo, ki jo določa GZ in ne Pravilnik in je v primerjavi z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja precej enostavnejša. Omeniti je potrebno še, da GZ ne opredeljuje projektantskega nadzora pri gradnji, kar postavlja projektante v neroden položaj, saj nimamo zakonske podlage za vstop na gradbišče in posledično možnosti sledenja izvedbi objekta, za katerega moramo po Obligacijskem zakoniku jamčiti še dve oziroma deset let po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Pravilnik je potrebno brati tudi skupaj z Uredbo razvrščanju objektov, za katero se je rok za pripombe iztekel prav včeraj. GZ namreč na novo definira pojma vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist, za katere ni potrebna nikakršna dokumentacija. Kako široko manevrsko polje bodo takšna dela postala, pa je odvisno od končne oblike določil v Uredbi.
Pripravila Mima Suhadolc,
vodja Skupine ZAPS za pravilnike po GZ