Pilotski raziskavi na področju trga arhitekturnih storitev
Novica
Aktualno
Objavljamo rezultate dveh pilotskih raziskav na področju trga arhitekturnih storitev, ki jih je ZAPS zaključila v preteklem letu.
Prva je nastala v kontekstu projekta »deregulacije«, ki ga na pobudo Evropske komisije, izvajajo vse države članice EU, tudi Slovenija. Ker definicija regulacije obsega tako regulacijo strokovnjakov, fizičnih oseb, kot regulacijo poslovnih subjektov, smo raziskali strokovno ozadje lastniške strukture poslovnih subjektov, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti (SKD šifrant 71.111 – Arhitekturno projektiranje in 71.112 – Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje). Rezultati raziskave so pokazali, da imajo ti poslovni subjekti lastnike med pooblaščenimi strokovnjaki iz teh področij v manj kot polovici primerov.
Druga raziskava je stekla na pobudo Društva pomurskih arhitektov, ki so se obrnili na ZAPS zaradi številnih anomalij na trgu arhitekturnih storitev v Pomurju. Pregledali smo podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih za stavbe na vseh upravnih enotah v Pomurju za obdobje od 01.2012 do 01.09.2014. V upravnih enotah, ki so nam to omogočile smo pregledali tudi projektno dokumentacijo. Z izsledki poročila smo seznanili predstavnike ministrstev (MOP, MJU, MGRT, MDDSZ) in jih predstavili tudi na delavnici z naslovom »Medsebojna primerjava regulacija arhitektskega poklica« na evropski komisiji (izhodišča za razpravo, vmesno poročilo). Rezultati raziskave kažejo, da na analiziranem področju arhitekturne storitve večinoma (v cca. 75% primerov) opravljajo poslovni subjekti, v katerih ni zagotovljene strokovnosti in kateri niso v lasti ter ne zaposlujejo pooblaščenih strokovnjakov. Podatki, v kombinaciji s težko merljivo in dokazljivo, a očem neizogibno, nizko prostorsko kulturo in kakovostjo gradnje, kažejo na neustrezno in licemerno regulacijo tega področja. Medtem, ko izobražujemo arhitekte v skladu z visokimi zahtevami (npr. EU direktive o priznanju poklicnih kvalifikacij) in strokovnimi standardi, ter v razvojne dokumente prepisujemo evropske cilje o pametni specializaciji in zaposlovanju mladih strokovnjakov, neustrezna zakonodaja spodbuja tržne anomalije, sivo ekonomijo in nestrokovnost.
Kaj vse je narobe? Če začnemo pri formalnih zahtevah lahko ugotovimo, da kar nekaj poslovnih subjektov, ki izdeluje PGD projekte na podlagi katerih so izdana gradbena dovoljenja sploh nima registrirane dejavnosti, ki jo opravljajo. Tako se med njimi najdejo šifre dejavnosti, začenjši z, za projektiranje stavb neustrezni M71.129 – Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje in M71.112 – Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje, preko SKD: F41.200 – Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, C18.130 – Priprava za tisk in objavo, vse do bizarnih, kot so G46.190 – Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov in C16.210 – Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa. Mogoče s tem v resnici ni nič narobe, saj šifra dejavnosti, čeprav bi morala po zakonu sovpadati s predmetom poslovanja, sama po sebi še ne zagotavlja kakovosti. Kakovost in strokovnost naj bi bila zagotovljena z rešitvijo, kot jo določa (2) odstavek 28.člena ZGO-11, torej s sodelovanjem pooblaščenega arhitekta, kar se dokazuje s podpisom in žigom. Strokovnost in kakovost je v dveh upravnih enotah v 55% zadev (povprečje za regijo 45,33%) zagotovilo 5 oseb, med katerimi ima samo ena registrirano dejavnost. Od prvih treh oseb (35,1% zadev) nihče ne opravlja dejavnosti in ni zaposlen v poslovnem subjektu – projektantu ((1) odstavek 28. Člena ZGO-12). Prvi na lestvici je v obravnavanem obdobju sodeloval pri izdelavi 132 projekta, drugi 108, tretji 72. Da je z opravljanjem poklica arhitekta v Sloveniji nekaj hudo narobe, vemo arhitekti že dlje časa, pa mogoče tega nismo znali ustrezno ponazoriti. Predstavljeni podatki nakazujejo na večplastnost problematike in odpirajo kopico vprašanj, ki bi poleg arhitekturne kakovosti, ki jo vztrajno zagovarjamo arhitekti, gotovo morala zanimati ministrstva, npr.: ali so bile poravnane dajatve; ali so naročniki bili deležni kakovostne storitve, ki vključuje strokovnost in odgovornost, in ali so sploh vedeli s kom so imeli opravka; kako bo naročnikom zagotovljeno obligacijsko jamstvo, npr. tisto 10-letno, če so odnosi med projektanti in odgovornimi projektanti tako raznoliki, ali je prav da projekte podpisujejo prejemniki socialnih pravic in javni uslužbenci in ali so ti tržni pojavi skladni z evropskimi cilji o pametni specializaciji in programi za zaposlovanje mladih strokovnjakov? Ali nemara, poleg vztrajne gospodarske krize, tudi tovrstna – podjetniško liberalna ureditev, v precejšnji meri ne prispeva k odhajanju mladih arhitektov v tujino, saj proti takšnim navezam ne-strokovnih poslovnih subjektov z potrjevalci projektov nimajo nobene priložnosti3.
Da je možno red na področju dejavnosti zagotoviti z ukrepom prevlade stroke v poslovnih subjektih so pokazale primerjalne analize z drugimi članicami EU in številne predstavitve regulacij v državah EU, saj je ukrep utemeljen z javnim interesom, sorazmeren in dovoljen tudi z evropskimi dokumenti4. To in druga načela, kot je npr neodvisnost je ZAPS predstavil v dokumentu Stališče ZAPS o regulaciji poklicev in dejavnosti5.
Sama raziskava je razkrila tudi precej neprijetnih spoznanj za delovanje sistema: da so upravne enote na različne načine omogočile (ali zavrnile) vpogled v podatke o gradbenih dovoljenjih in dokumentacijo, da nihče ne preverja ali imajo poslovni subjekti sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo v skladu s 33. členom ZGO-1 in ali odgovorni vodja projekta izpolnjuje pravilo »prevladujoče stroke« iz 45.člena ZGO-1 (za stavbe bi OVP moral biti arhitekt), da se na terenu izdeluje dvojna dokumentacija, kar je dokazljivo le skozi inšpekcijske postopke, da nihče ne preverja načina sodelovanja med navedenimi podjetji in odgovornimi projektanti (“potrjevalci projektov”), in njegovo skladnost s predpisi (dajatve, prispevki).
Zakaj trg ne prepozna vrednosti arhitekture, zakaj se arhitekturna dejavnost bolj splača ne-arhitektom, kot arhitektom in ali bodo lahko arhitekturo prakticirali le tisti, ki bodo eksistenco imeli zagotovljeno drugje, so vprašanja s katerimi se bomo morali še ukvarjati v stroki in v zbornici.
Za ZAPS sta ključna predvsem dva vidika raziskave, na prvem mestu je vsekakor uporabnost podatkov pri projektu boljše zakonodaje5, vendar je merodajen tudi vidik delovanja v obstoječem sistemu. Ob zaključku preteklega leta smo izsledke prenesli javni upravi, od katere pričakujemo poglobljen pristop in medresorsko usklajevanje pri projektu ustreznejše regulacije ter disciplinskim organom ZAPS, ki so na podlagi zbranih podatkov uvedli disciplinsko preiskavo.
V.K.
1 »Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta.«
2 »Dejavnost projektiranja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.«
3 Asimetrija informacij med naročniki in ponudniki je tako velika, da praviloma vodi v pojav, ki se v ekonomski teoriji imenuje »Predpogodbeni oportunizma in problem napačne izbire« oz. »trg limon«(primer 1 – glej 4.3, primer 2 (vir EF-gradiva) ) ki privede do tega, da dober izdelek ali storitev ne najde kupca.
4 Direktiva o storitvah na notranjem trgu (40), (56), (63), (66), 10.člen itn.
5 Stališče ZAPS o regulaciji poklica in dejavnosti.