Pismo študentov rektorju - izjava ZAPS
Novica
Aktualno
Skupina študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v pismu, ki so ga naslovili na rektorja Univerze in v vednost posredovali tudi Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, opozarja na hude anomalije, ki naj bi se dogajale na fakulteti v povezavi s pridobivanjem praktičnih izkušenj v času študija in študentskim delom v arhitekturnih birojih profesorjev. V pismu navajajo, da:
– te anomalije vplivajo na podaljševanje študija,
– projektantska podjetja pričakujejo in zahtevajo izkušenost mladih arhitektov, kar naj bi študente sililo k delu v arhitekturnih birojih med študijem, pri čemer jih za to slabo plačujejo, delavniki pa (predvsem ob udeležbi na arhitekturnem natečaju) presegajo zakonske norme,
– da je trg arhitekturnih storitev izjemno problematičen, ker temelji na prekarnem delu, pri čemer izpostavljajo sporno ravnanje profesorjev v njihovih birojih.
ZAPS pozdravlja pobudo študentov za odpravljanje anomalij in slabih praks v arhitekturnih birojih ter urejanje razmer na trgu arhitekturnih storitev, kar se sklada z osnovnimi nalogami zbornice. Anomalijam na trgu so najbolj izpostavljeni ravno mlajši arhitekti pri prehodu s študija v prakso, bolj ali manj pa jih občutijo arhitekti vseh generacij, ki si eksistenco zagotavljajo na trgu.
Pri obravnavi te problematike je treba upoštevati, da je poklic arhitekta izredno kompleksen ter da je za njegovo suvereno opravljanje potrebno veliko znanja, veščin in kompetenc, pa tudi praktičnih izkušenj, zato strokovna zrelost arhitekta nastopi razmeroma pozno. Študij arhitekture v večini okolij tradicionalno traja zelo dolgo in se spontano ali regulirano prepleta s pridobivanjem strokovnih izkušenj v birojih in na gradbiščih. V Švici se npr. zahteva enoletna strokovna praksa že pred vpisom na fakulteto, v Veliki Britaniji pa je že dolgo (pred bolonjskim študijem) uveljavljen sistem t. i. »year out« – obvezne enoletne prakse med prvo (Part I) in drugo (Part II) stopnjo študija. Dejstvo je, da si pri uravnavanju ustreznega razmerja med “teorijo” in “prakso” v času študija ob osebnem interesu študenta nasproti stojita dva različna interesa – na eni strani racionalnost (stroškov) študija, na drugi pa težnja k pridobivanju praktičnih izkušenj med študijem in s tem k potencialno lažji zaposljivosti v arhitekturnem biroju. In vendar je odločitev o delu v biroju med študijem stvar osebne izbire vsakega posameznega študenta in ga v njo ne more nihče prisiliti, tudi njegov profesor ne. Pridobivanje in posodabljanje strokovne prakse pa ni pomembno le pri preskoku s fakultete v prakso; vseživljenjsko učenje je izredno pomembno v vsej poklicni karieri arhitekta, ključno je tudi za del pedagoškega kadra na fakulteti, ki ne bi mogel na ustrezni ravni posredovati znanj, če ne bi sledil razvoju stroke tudi na trgu.
Interes članov ZAPS, ki poklic večinoma opravljajo na trgu, je gotovo stabilizacija trga arhitekturnih in inženirskih storitev, njihovo ustrezno vrednotenje ter ustvarjanje enakopravnih pogojev za vse deležnike, pri čemer je način vstopanja mladih kolegov na trg ključnega pomena. Osnova za kakršnokoli sodelovanje je, da je delo sodelavcev ustrezno plačano, tudi kadar gre za udeležbo na natečaju, saj imajo koristi od natečaja predvsem vodilni arhitekti, zato ni prav, da tveganja prevzemajo študentje. ZAPS kategorično nasprotuje ne samo neplačanim oblikam dela, ampak tudi ponujanju brezplačnih storitev z namenom pridobitve posla, kar je v preteklosti večkrat javno izpostavila (npr. izjava Brezplačno delo arhitektov >).
Pomembno je tudi, da arhitekturni biroji, ne glede na to, ali za njimi stojijo profesorji ali drugi člani ZAPS, ne gradijo poslovnega modela, ki temelji na brezplačni ali poceni delovni sili slabo plačanih študentov ali mlajših kolegov, saj s tem dodatno prispevajo k zniževanju cen arhitekturnih storitev in splošnemu razvrednotenju poklica ter nelojalno konkurirajo arhitekturnim birojem, ki takšnega modela ne uporabljajo. Profesorji, ki so hkrati lastniki birojev se zlahka znajdejo v navzkrižju interesov, zato bi morali v takšnih situacijah ravnati posebno previdno in ne bi smeli izkoriščati prednosti svojega položaja (bližnjic do kakovostne in poceni delovne sile) za koristi svojih birojev.
Kodeks ZAPS precej natančno opredeljuje nesprejemljiva ravnanja svojih članov v odnosu do sodelavcev (9. člen >), vendar menimo, da bi profesorji zaradi svojega pedagoškega in etičnega poslanstva pri menjavi vlog med javnim in zasebnim področjem potrebovali dodatna vodila, ki bi opredelila situacije navzkrižja interesov in začrtala ločnico med zasebnim in javnim. Zato pobudo študentov nadgrajujemo s predlogom, da vse fakultete, ki izobražujejo strokovnjake, bodoče člane ZAPS, sprejmejo kodeks ravnanja pedagoškega kadra pri menjavi vlog med javnim in zasebnim področjem oz. pri opravljanju storitev na trgu.
Pismo študentov omenja tudi slabo situacijo poklica nasploh. ZAPS si sicer prizadeva izboljšati stanje na trgu s kombinacijo aktivnosti na področju zakonodaje, javnih naročil, natečajev, etičnega ravnanja članov, izobraževanja, disciplinskih ukrepov itn., vendar pa je treba priznati, da sta prekarizacija in razvrednotenje poklica posledica globljih vzrokov, ki presegajo okvir zbornice. Mednje lahko poleg precej globoke gospodarske krize uvrstimo kar nekaj tranzicijskih pojavov, kot so:
– odsotnost tarifnega pravilnika, ki bi zagotovil kakovost arhitekturnih in inženirskih storitev, kar je predpogoj za smotrno izvajanje investicijskih projektov, saj so nekakovostni projekti vzrok za drago in nekakovostno izvedbo,
– sistem javnega naročanja, ki je z odpravo tarifnega pravilnika in dolgoletnim sistemom izbire najcenejših ponudnikov zrušil cene arhitekturnih in inženirskih storitev, silil biroje v racionalizacije in povzročil razdejanje v stroki,
– deregulacija trga dela, ki je omogočila številne nestalne oblike opravljanja dela oz. poklica, pri čemer se nestalne oblike delodajalcem bolj splačajo kot stalne,
– nesorazmerje med “ponudbo in povpraševanjem” oz. presežek nekaterih strokovnih profilov na trgu, mednje gotovo spadajo arhitekti.
Naloga ZAPS je, da usmeri svoje delovanje tudi v reševanje sistemskih anomalij na trgu dela, da pripravi verodostojno analizo stanja na trgu arhitekturnih storitev in konkretne predloge za ureditev razmer ter da se pri tem poveže z ustreznimi deležniki v politiki in upravi. ZAPS se zavezuje, da bo o tej temi odprla širšo razpravo in pripravila akcijski plan za izboljšanje razmer na trgu dela.
Pripravil Vlado Krajcar v sodelovanju s člani skupščine ZAPS
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Tomaž Krištof, v. d. predsednika