Plečnikovih 150 let
Novica
Aktualno
Objavljeno
24. januarja 2022
Urejeno
26. januarja 2022
Vstopili smo v Plečnikovo leto dogodkov in razstav, ki jih posvečamo 150. obletnici rojstva največjega slovenskega arhitekta. Vlada je na pobudo partnerjev priprave vpisa izbranih Plečnikovih del na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine (MAO, MGML, MOL, ZVKDS), letošnje leto razglasila za leto Jožeta Plečnika.
Izbrana Plečnikova dela so bila lansko leto vpisana na seznam kot izjemen primer urbanega oblikovanja po meri človeka, kar pomeni veliko priznanje za arhitektovo dediščino, hkrati pa trajno zavezo za ohranjanje vrednot njegovih del.
Med spomenike in območja, pomembna za vse človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem, trideset letnem obdobju med obema svetovnima vojnama, kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Plečnik je Ljubljano zaznamoval tako izrazito, da se je o ‘Plečnikovi Ljubljani’ prvič že v tridesetih izrekel France Stele. Plečnikova Ljubljana pa ni termin, ki bi opisoval avtorstvo, ampak je postal sinonim za fenomen značilne urbane krajine. Podobno kot ‘antični Rim’ je tudi ‘Plečnikova Ljubljana’ prerasla v prepoznavno blagovno znamko, osnovano na kolektivnem razumevanju mesta, kot seštevka avtonomnih izkušenj posameznih ambientov.
Arhitekt je preobrazil Ljubljano in njen javni prostor s posegi, ki ne temeljijo na radikalnih intervencijah, temveč na dopolnjevanju obstoječih kontekstov z novimi vsebinami in individualno izkušnjo v ospredju. Njegova humana vizija je včasih z drobnimi gestami, drugič z velikopoteznimi dejanji, mesto približala človeku in zlasti pešcu, ga oblikovala v harmonično celoto ambientov, pestrih vsebin, raznolike rabe in latentnega potenciala. Ljubljano je iz grdega mesta, kot se je sam o njej izrekel v pismu bratu Andreju leta 1922 (‘….Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami.’), korakoma, bodisi s preudarnimi in ekonomičnimi načrti ali monumentalnimi potezami, preobrazil iz provincialnega mesta v simbolno narodno prestolnico.
Plečnikovo osebno in avtentično razumevanje prostora in njegov prepoznaven arhitekturni jezik sta bila v času globalnega modernizma razumljena kot tradicionalistična, morda celo nazadnjaška, danes pa ju prepoznavamo kot vizionarska. Mesto je preobražal pogumno in avantgardno, posegal v zgodovinsko tkivo, rušil, spreminjal kontekste in s sredstvi klasične arhitekture vpeljeval nove hierarhije in pomene. Njegov prostor ni nikoli dokončen, vedno je v pričakovanju novega zapleta, novega dejanja in nove preobrazbe.
Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju ‘izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini’. Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).
Plečnikovo leto bomo proslavili z vrsto razmislekov, vprašanj, zaključkov, retrospektivno in projektivno, obeleženih z dogodki, razstavami, pogovori, medijskimi prispevki, strokovnimi in manj strokovnimi publikacijami, akcijami in projekti. Artikulirali bomo vrednote Plečnikove dediščine, ki so pomembne za izzive sodobnega časa.
Na vrsto vprašanj je Plečnik že mnogo pred časom suvereno odgovoril: človeka je postavil v ospredje javnega življenja, mesto je prilagodil pešcu, prostorom je z vsebinskimi in formalnimi poudarki določil hierarhijo, ambiente je povezal in jim pripisal doživljajske kvalitete, naravo je oblikoval in razporejal po mestu kot arhitekturo, javno je prepletal z zasebnim, ustvarjal skupnosti, načrtoval odprtokodno arhitekturo s katero bi reševal bivalno problematiko socialno ogroženih družin, propagiral vzdržnost in askezo v življenjskem slogu in nadstandard bivalnega okolja.
Teme so več kot aktualne, o razmislekih pa vas bomo sproti obveščali!