Podaljševanje rokov in natečajna komunikacija
Novica
Aktualno
Digitalna tehnologija, portal javnih naročil in veljavni predpisi omogočajo tekočo izmenjavo informacij v fazi izdelave natečajnih elaboratov med ocenjevalno komisijo in natečajniki, ki v veliki meri prispeva k kakovosti natečajnih rešitev in celotnega procesa, pri čemer je zagotovljeno temeljno načelo izvedbe natečajev, to pa je anonimnost. Pod plaščem te anonimnosti se v zadnjem času vedno bolj pogosto pojavljajo komentarji in vprašanja natečajnikov, kot je naveden spodaj v citatu s portala javnih naročil, ki v ničemer ne prispevajo k ugledu stroke in dokazano ne k popularnosti natečajev pri naročnikih. Ker gre v primerih nizke kulture komunikacije predvsem za zahteve za podaljšanje roka oddaje, v premislek objavljamo še razmišljanje drugega natečajnika v okviru drugega natečaja na to isto temo.
Vprašanje natečajnika:
Spoštovani, Hvala za odgovor iz dne: 27.11.2024 15:56. Spoštujemo to, da ste vezani na finančna sredstva, ampak kljub temu mora tudi naročnik spoštovati pogoje natečajnikov. Z našo pravno pisarno smo preverili možnosti pritožbe in ugotovili, da so nepravočasni odgovori na vprašanja zadostni razlog za vložitev revizije*. Prav tako podaljšanje roka za vprašanja in istočasno nepodaljšanje roka za oddajo postavlja natečajnike v neenakovreden položaj, saj omogoča, da del natečajnikov začne delati kasneje. Skladno s priporočilom naših pravnikov, da v primeru, da ne podaljšate vsaj za en teden, po končanem natečaju, vložimo revizijo postopka. Naročnik naj razmisli ali se mu bolj splača podaljšati rok za en teden ali sprejeti izziv revizije, ki mu bo cel proces izbire natečajne rešitve podaljšal za cca 3 mesece. Lep pozdrav.
*(op.ur.) Podaljašnje roka za objavo vsebinskih odgovorov skladno z ZJN-3 ne pomeni tudi avtomatske zahteve po podaljšanju roka za oddajo elaboratov.
Vprašanje natečajnika:
Poskus podaljševanja roka za oddajo natečaja z objavljanjem poplave vprašanj s strani ene skupine ali posameznika je v zadnjih dveh letih na ZAPS-ovih natečajih postala že redna praksa. Pozicija, ki jo zavzema naročnik, se zdi popolnoma pravilna, saj s podaljšanjem natečaja za 2 tedna (ob tako neobsežnih zahtevah glede obvezujočega grafičnega gradiva) ne bi pridobili praktično ničesar. V primeru, da kolegi sploh še nimajo rešenega projekta, pa jim po vsej verjetnosti ne bi zadostovalo niti podaljševanje roka za 2 meseca. Prilagam sledeče: 1 Praksa podaljševanja roka za oddajo natečaja izhaja iz situacij, ko tekom razpisa prihaja do objave pomembnih novih podatkov oz. nepričakovanih sprememb glede zahtev za projektiranje, lahko pa so razlog celo napake v projektni nalogi. Slednje je povod za to, da je projekt potrebno premisliti na novo. V teh primerih je rok za oddajo povsem smiselno podaljšati. Legitimen primer v katerem bi se natečaj podaljšal zaradi zahtev ene od sodelujočih skupin, kljub morebitni bolezenski okužbi celotne ekipe, ne obstaja. 2 Podaljšanje natečaja v tako pozni fazi ne bi pripomoglo k ničemer. Projekti birojev, ki so k razpisu pristopili resno, so z načrtovanjem že v zaključni fazi. Z dvotedenskim podaljšanjem roka zato ne bi vplivali na dosti več kot zgolj na višji nivo grafične obdelave oddanega gradiva. Predlagam, da se za namen priprave grafičnega gradiva v primeru časovne stiske pred oddajo vključijo tudi sodelavci, ki na projektu ne sodelujejo “full time”. To je načeloma redna praksa pri izdelavi natečajnih elaboratov v vseh arhitekturnih birojih. 3 Po ponovnem pregledu poslanih vprašanj je očitno, da jih je večinsko pripravila ena oseba. Kljub njihovi številčnosti to ne odraža mnenja vseh sodelujočih na natečaju. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da navedene zahteve za podaljšanje natečaja izhajajo iz povsem trivialnih razlogov, nekaterih celo osebne narave, kar v nobenem primeru ni tehten razlog za zamik predvidenih rokov. Nespametno podaljševanje roka za oddajo natečaja namreč vpliva tudi na številne druge dejavnike, ki potekajo vzporedno (podaljševanje roka za postavljanje vprašanj, terminska zasedenost strokovnjakov, ki sodelujejo v procesu žiriranja, …) Natečajno skupino, ki se je odločila nastopiti z zaostreno retoriko, pozivam naj le to nemudoma opusti – odgovori na vprašanja s portala javnih naročil niso osebne narave. Dopis pošiljam izključno zato, ker skupine s tovrstnim odnosom mečejo slabo luč na vse, tudi na arhitekturne biroje, ki svoje delo opravljamo strokovno in se sodelovanj na natečajih lotevamo preudarno. S spoštovanjem.