Ponarejanje listin - pravnomočna obsodilna kazenska sodba
Novica
Aktualno
Objavljamo primer pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, v okviru katere je sodišče obdolženo fizično osebo in obdolženo pravno osebo spoznalo za krivi 47 kaznivih dejanj ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, storjenih v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj pred različnimi UE. V vseh primerih je storilec kaznivega dejanja na načrtih arhitekture in v dokumentaciji brez soglasja in vednosti pooblaščenega arhitekta uporabil in ponaredil njegov žig ter podpis.
Sodbo objavljamo kot opomin in v razmislek tudi zaradi še vedno razširjene nedopustne prakse “posojanja žiga”, s katero posamezni pooblaščeni strokovnjaki znatno prispevajo k razvrednotenju lastne stroke in ki jo kljub intenzivnim prizadevanjem ne uspemo izkoreniniti. Izrečene kazenske sankcije, razvidne iz izreka sodbe, poleg kriminalne količine upoštevajo tudi težo kaznivih dejanj in so zaradi zaščite javnega interesa precej visoke.
Ocenjujemo, da sodba generalno preventivno učinkuje tudi v interesu stroke, zato jo objavljamo v anonimizirani obliki.
Ponovno opozarjamo, da morajo pooblaščeni strokovnjaki poklicne naloge dejansko opravljati sami in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo (2. odst. 5. člena ZAID; 26. točka 5. člena Disciplinskega pravilnika). Žig je osebni in ga lahko uporablja le posameznik, ki mu je bil žig izdan, ki je tudi odgovoren za njegovo hrambo in pravilno uporabo. O izgubi, zlorabi, poškodovanju ali kakršnikoli drugi nepravilnosti v zvezi z uporabo žiga je imetnik dolžan nemudoma obvestiti pristojno službo ZAPS (7. člen Splošnega akta o obliki in vsebini enotnega žiga). “Posojanje žiga” je sankcionirano tudi po Disciplinskem pravilniku ZAPS (9. točka 5. člena Disciplinskega pravilnika).