Postopki za legalizacijo objektov daljšega obstoja zadržani
Novica
Aktualno
Ustavno sodišče RS je do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ki ureja postopek pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja (DODO). To pomeni, da dokler Ustavno sodišče RS vsebinsko ne odloči o zadevi, ni mogoče začeti, pa tudi ne končati upravnega postopka za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
Hkrati pa v tem času ni mogoče prisilno izvršiti inšpekcijskega ukrepa (rušitev, vzpostavitev prejšnjega stanja itd.) v zvezi z objektom daljšega obstoja, prav tako ne teče rok za prostovoljno izvršitev, če je bil inšpekcijski ukrep že izrečen.
Zahtevo za presojo ustavnosti je vložil Državni svet RS, ki meni, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju s 70.,71.,72. in 140.členom Ustave RS. Posredno pa naj bi 146.člen GZ-1 kršil tudi Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zahtevah (t.i. Aarhuško konvencijo).
Iz sklepa ustavnega sodišča izhaja, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Absolutno prednostno v sistemu obravnave zadev US RS pomeni največjo prioriteto obravnave. Žal ni mogoče napovedati, kaj točno lahko pomeni »absolutno prednostno«, saj se tudi določene druge absolutno prednostne zadeve rešujejo dlje časa (tudi več let). Zakonodaja ne določa roka, v katerem bi moralo US RS določeno zadevo rešiti.
V nadaljevanju bomo v ZAPS sklep US št. U-I-203/23-7 podrobno preučili, oblikovali strokovno mnenje ter priporočila članom, kako naj ravnajo v predmetnih postopkih oz. kaj naj svetujejo strankam, ki se nanje obračajo v zvezi s takimi primeri. Po podatkih upravnih enot je trenutno največji propad upravnih postopkov prav na področju pridobivanja dovoljenj daljšega obstoja.
Pri teh postopkih pa žal ne gre samo za dovoljenja za t.i. »črnih gradenj« na kmetijskih, vodnih, gozdnih ipd. zemljiščih, kot jih prvenstveno izpostavlja sklep US, temveč se s tovrstnimi upravnimi postopki rešujejo in usklajujejo tudi neskladnosti z izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe, ki so bile večinoma zgrajene v 1970-2000. Takratna gradbena dovoljenja namreč niso vsebovala nobenih odstopanj in praktično prav vse gradnje so bile neskladne z izdanimi gradbenimi dovoljenji.
Pridobivanje dovoljenj daljšega obstoja za popolnoma nelegalne objekte ne moremo enačiti z dovoljevanjem daljšega obstoja za objekte s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, pri katerih je prišlo do odstopanj od gradbenega dovoljenja v taki meri, da je edini možni način izkazati zakonitost take stavbe z dovoljenjem daljšega obstoja.
Večina današnjih postopkov po 146.členu GZ-1 se danes vodi kot podlaga za nadaljnje postopke kot so npr. nadaljnje investicijske namere, ki potrebujejo pridobitev gradbenega dovoljenja (prizidave, rekonstrukcije), pridobivanje subvencij Ekosklada, preoblikovanje hipotekarnih pogojev, prodaje nepremičnin ipd. Zato bomo tudi zaradi teh razlogov na ZAPS podrobno preučili kako lahko strokovno svetujemo v takih primerih.