Posvet na temo problematike različnega tolmačenja zakonodaje na področju graditve
Novica
Aktualno
Objavljeno
10. februarja 2020
Urejeno
10. avgusta 2021
V četrtek, 30.1.2020 smo na ZAPS v sodelovanju z MOP organizirali posvet na temo problematike različnega tolmačenja zakonodaje na področju graditve za območje osrednjeslovenske regije, na katerega smo povabili predstavnike MOP, MOL, MJU in predstavnike vseh upravnih enot te regije. Na posvetu smo iskali razloge za različne interpretacije zakonskih določil in zakasnitve pri delu upravnih enot ter skušali najti rešitve.
Vsi prisotni smo se strinjali, da je glavni razlog različnih interpretacij nedorečena zakonodaja in dodatno še z zakonodajo neusklajeni OPN-ji. Skupna je bila tudi ugotovitev, da je nujno potreben Pojmovnik, ki bi za celotno državo opredelil osnovne pojme, kakor tudi, da je do uskladitve OPN-jev z novo zakonodajo, popravka GZ in sprejetja Pojmovnika potrebno določiti vsaj skupna načelna »pravila igre«, ki bi veljala v vseh upravnih enotah.
Predstavnikom UE smo na posvetu zastavili več vprašanj kako bi se odločali glede konkretnih situacij, pri čemer se je takoj pokazalo, da se resnično vsak odloča po svoje. To projektantom povzroča velike težave, saj je nemogoče vnaprej vedeti, kako se bo o določenem vprašanju odločalo. Izpostavili smo vprašanja glede odločanja o skladnosti s prostorskimi akti, glede funkcionalne povezanosti in posledično glede odmikov objektov, glede določanja etažnosti, izračunavanja faktorja zazidanosti, obveznosti uporabe obrazcev iz Uradnega lista, poleg tega pa tudi več sistemskih vprašanj glede ponovnega preverjanja (kljub pozitivnemu mnenju) skladnosti s prostorskimi akti in področnimi predpisi na upravnih enotah, možnosti združevanja legalizacije in rekonstrukcije, glede smiselnosti predodločb in glede upoštevanja mnenj, pojasnil in odgovorov, ki jih pripravlja MOP.
Predstavniki upravnih enot so se strinjali, da prihaja do odstopanj, saj ni enotnih navodil. Poudarili pa so, da se v vseh primerih odločajo tako, da kar se da zmanjšajo možnost pritožb stranskih udeležencev. Po njihovih besedah se pritožbe na drugi stopnji MOP največkrat rešijo v prid pritožnika. Omenili so tudi grožnje, ki jih referenti prejemajo s strani stranskih udeležencev, ter žalitve s strani arhitektov.
Izvedeli smo tudi, da upravne enote prejemajo 90 % vsebinsko in formalno nepopolnih vlog, ki pa so mnogokrat tudi tehnično slabo pripravljene, zato je po njihovem mnenju toliko dopolnitev. Menijo, da projektanti nalašč oddajajo nepopolne vloge, zato da si »držijo vrsto«, s tem pa povzročijo še več dela.
Glede ponovnega preverjanja izpolnjevanja pogojev mnenjedajalcev pa si na upravnih enotah želijo, da se mnenja spet spremenijo v soglasja, saj so le ta zavezujoča, medtem ko so vsebino mnenj dolžni ponovno preverjati. Mnenja bi ohranili le glede preverjanja skladnosti s prostorskimi akti, saj menijo, da so za to najbolj usposobljeni prav referenti na upravnih enotah.
V zaključku posveta je bilo dogovorjeno, da se zberejo že izdana mnenja, pojasnila in odgovori MOP, pripravi se tudi dodatne odgovore še nedorečenih tem ter vse skupaj posreduje na vse upravne enote po državi. Vendar pa, kot so pojasnili predstavniki MOP, mnenja, pojasnila in odgovore pišejo ves čas, a žal za upravne enote niso zavezujoča, saj so uradne osebe na upravnih enotah pri vodenju in odločanju v upravnem postopku samostojne in niso vezane na njihovo mnenje. Na to so predstavniki večine upravnih enot, ne pa vseh, zagotovili, da bodo takšna navodila vseeno upoštevali, predstavniki ZAPS pa smo poudarili da se bomo še naprej trudili za ohranjanje dialoga med vsemi udeleženci, k temu pa bo, kot vse kaže, potrebno pozvati tudi predstavnike druge stopnje MOP.
Kaj nam torej preostane?
Pred pričetkom projektiranja vsekakor velja podrobno preučiti OPN, pri tem pa ne smemo pozabiti na podrobne prostorske izvedbene pogoje (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora, in predlagane rešitve pri opisovanju skladnosti čim bolje obrazložiti. Za pripravo projektne dokumentacije so lahko v pomoč vzorčni primeri, ki smo jih pripravili na ZAPS v okviru strokovne pomoči. Če kljub skrbno pripravljeni in po našem mnenju s prostorskimi akti in zakonskimi določili skladni projektni dokumentaciji iz upravne enote prejmemo zahtevo za dopolnitev, skušajmo zahteve najprej razrešiti s pristojno uradno osebo. Če kljub vsem naporom pride do zavrnitve zahtevka, nam preostane pritožba. Ravno reševanje pritožb na drugi stopnji ali celo upravni spor namreč lahko postane osnova zavezujočega načina odločanja glede nekega vprašanja. Vprašanje pa je, ali nam bo razumevanje arhitekture in umeščanja v prostor, kot ga razumejo pravniki druge stopnje MOP in upravnega sodišča tudi všeč.