Priznanja ZAPS 2024
Novica
Aktualno
Zlata komisija za odlično izvedbo
Strokovna priznanja Zlati svinčnik za odlično realizacijo na področju arhitekture in krajinske arhitekture je podelila komisija v sestavi:
Vojko Pavčič, univ.dipl.inž.arh.
Bart Lootsma, arhitekt, mednarodno uveljavljen arhitekturni kritik
Marko Lavrenčič, univ.dipl.inž.arh.
Jana Kozamernik, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Platinasta komisija
Častna priznanja Platinasti svinčnik je podelila komisija v sestavi:
Špela Lesnik, univ.dipl.inž.arh.
Nande Korpnik, univ.dipl.inž.arh.
Rado Romih, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Patinasta komisija
Častna priznanja Patinasti svinčnik je podelila komisija v sestavi:
Vojko Pavčič, univ.dipl.inž.arh.
Bart Lootsma, arhitekt, mednarodno uveljavljen arhitekturni kritik
Marko Lavrenčič, univ.dipl.inž.arh.
Jana Kozamernik, univ.dipl.inž.kraj.arh.
prof. Aleš Vodopivec, univ. dipl. inž. arh.
Znani so prejemniki priznanj Patinasti, Platinasti in Zlati svinčnik ter Častni član 2024, za presežke slovenske arhitekture in krajinske arhitekture. Iskrene čestitke nagrajenim kolegicam in kolegom za njihove dosežke v stroki!
Namen priznanj je spodbujati ustvarjalno delo, usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo, ureditve odprtega prostora in prostorsko načrtovanje ter dvigati zavest o kulturni in ustvarjalni razsežnosti projektiranja in prostorskega načrtovanja. ZAPS podeli tudi priznanja za posebne organizacijske in širše strokovne prispevke k razvoju in uveljavljanju institucije in stroke.
Častni član ZAPS 2024
Matevž Čelik Vidmar, univ. dipl. inž. arh.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije arhitekta Matevža Čelika Vidmarja za njegov prispevek k razvoju arhitekturne stroke, vizionarstvo, ohranjanje in razvijanje arhitekturne dediščine ter inovativne pristope k razmišljanju o strategijah prostorskega razvoja, razglaša za svojega častnega člana.
Platinasti svinčnik 2024
izr. prof. dr. Metka Sitar, univ. dipl. inž. arh.
Družbeni pomen poti arhitektke dr. Metke Sitar izjemno velik, saj kaže na moč izobraževanja, strokovnosti, vodstva in predanosti stroki ter na vpliv arhitekture na družbo, kulturo in izobraževanje. Takšen zgled je lahko navdih in spodbuda za druge strokovnjake ter prispeva k razvoju arhitekturne stroke in naše družbe kot celote. Delala je na različnih področjih arhitekturne stroke ter je svoje dragocene izkušnje iz prakse prenesla v akademsko okolje. S svojimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem v tujini je lahko študentom podajala vpogled v dejansko delo arhitekta, kompleksnost projektov in praktične veščine, potrebne za delo v arhitekturni praksi. Za njen prispevek k razvoju stroke, ji je komisija podelila Platinasti svinčnik.
mag. sc. krajinske arhitekture Nikolaj Andrej Stare, univ. dipl. ing. agr.
Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v severovzhodni Sloveniji oral ledino z vključevanjem metod krajinskega planiranja v prostorske in urbanistične akte, zlasti v sklopu urbanističnega programa Maribora in krajinskih zasnov za Slovenske gorice, Dravsko polje ter Mariborsko in Ribniško Pohorje. Strokovni opus mag. Nika Stareta je obsežen in zelo pester. Za dolgoletno delo na področju krajinske arhitekture in urbanističnega načrtovanja, mu je zato komisija podelila platinasti svinčnik.
Zlati svinčnik 2024 za odlično realizacijo
Hiša v hiši
avtorji: Arhitektura Krušec
prof. mag. Tomaž Krušec, univ.dipl.inž.arh., Lena Krušec, univ.dipl.inž.arh.
Hiša v največji možni meri izkorišča edinstveno lokacijo parcele na pobočju s pogledom na zaliv in sečoveljske soline v bližini Portoroža. Vsi prostori so proti vzhodu zaprti, kar zagotavlja največjo zasebnost, na zahodni strani pa so velike zastekljene površine, ki so odmaknjene, da zagotavljajo senčenje, in tako okoli hiše oblikujejo senčno teraso. S tem se del s spalnicami in zaprtimi dnevnimi prostori spremeni v »hišo v hiši«. Posebna kakovost odprtega in prehodnega ambienta ob »notranji lupini« stavbe je njegovo zlivanje z vrtom, ki vsebuje zasaditve enotnega oblikovalskega jezika in uokvirja poglede na morje.
Hiša T
avtorji: Raketa
Katjuša Kranjc, univ.dipl.inž.arh., Rok Kuhar, univ.dipl.inž.arh.
Od zunaj se hiša T po svoji skandinavski skromnosti skoraj ne razlikuje od drugih hiš v soseski Murgle. Vidimo le podoben opečni zid in črno leseno ograjo proti uličici na zadnji strani. Nato pa skozi rahlo skrita vhodna vrata vstopimo v prostor, ki se zdi dvakrat ali trikrat večji, kot kaže zunanjost. Pogledi se raztezajo po celotni dolžini in širini hiše. Steklene stene in drugi skrbno nameščeni elementi ustvarjajo transparentnost. Oblikovanje bivalnega dela z odprtimi steklenimi površinami proti vrtu ustvarja povezano celoto in kuliso notranjosti, oprema prostorov pa odpira ali zastira poglede navzven.
Stanovanje na Štefanovi
avtorji: a2o2 arhitekti
Klara Bohinc, mag.inž.arh., Andraž Keršič, mag.inž.arh., Žiga Ravnikar, univ.dipl.inž.arh., Eva Senekovič, mag.inž.arh., Uršula Novak, mag.inž.arh.
Prenova enega od stanovanj Dukićevih blokov v njih razkriva revolucionarno naravo gradnje stavbe. Z radikalno odstranitvijo stropnih oblog in obstoječih predelnih sten ter preureditvijo tlorisa se je odprl pogled na rebrasto obokano betonsko konstrukcijo. Tako se je ponovno odkril še en vidik identitete stavbe.
Blok Vevče
avtorji: Tria studio
Jernej Hočevar, univ.dipl.inž.arh., Martin Lovrečić, univ.dipl.inž.arh., Matevž Vrhovnik, univ.dipl.inž.arh. Monika Homar, mag.inž.arh., Mojca Valant, mag.inž.arh., Urša Ješe, mag.inž.arh., Jure Hafnar, mag.inž.arh., Urh Wiegele, mag.inž.arh., Klemen Kropar, mag.inž.arh.
Večstanovanjska stavba na Vevški ulici v Ljubljani dokazuje, da so lahko tudi skromni stanovanjski projekti kakovostni. Koncept stavbe je jasen, z logično umestitvijo v razpoložljivi prostor. Balkoni so zasnovani v rahlem žagastem vzorcu, kar vsem stanovanjem omogoča pogled proti bližnjemu potoku in zelenim površinam za njim. Delno vkopana klet je zgrajena iz armiranega betona, ki nosi večinoma leseno konstrukcijo s križno lepljenimi ploščami. Na nekaterih mestih je les še vedno viden, kar daje stanovanjem prijeten pridih.
Center Rog
avtorji: BAX Studio, Mendoza Partida Architecture Studio
mag. Boris Bežan, univ.dipl.inž.arh., Mara Partida, M. arch, PhD arch., Héctor Mendoza M. arch PhD arch., dr. Jaka Bežan, univ.dipl.inž.arh.
Center Rog je bil zasnovan s prenovo in revitalizacijo stavbe nekdanje tovarne koles, ki stoji ob reki Ljubljanici, v samem središču Ljubljane. Projekt je namenjen reševanju dveh glavnih izzivov: po eni strani obravnava pomanjkanje urbane povezanosti, saj je bilo pritličje kljub privilegirani lokaciji v zgodovinskem središču Ljubljane povsem odrezano od reke (proti njej je bilo na ravni nabrežja obrnjeno s 120 metrov dolgo slepo fasado), po drugi strani pa stavba ni več ustrezala veljavnim varnostnim standardom in je bila praktično brez ustreznih komunikacijskih in servisnih prostorov, zaradi česar je bilo treba poiskati rešitve za okrepitev konstrukcije in objekt spoštljivo razširiti z manjkajočimi prostori.
Revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic s Steklarskim dvoriščem
avtorji: ELEMENTARNA, Kolektiv Tektonika
Matevž Zalar, univ. dipl. inž. arh., Ambrož Bartol, mag. inž. arh., Dominik Košak, mag. inž. arh., Miha Munda, mag. inž. arh., Rok Staudacher mag. inž. arh., Samo Kralj, univ. dipl. inž. arh., Darja Matjašec, univ. dipl. inž. kraj. arh., Pia Kante, mag. inž. kraj. arh., Katja Mali, mag. inž. kraj. arh.
Za ta odlični projekt ureditve javnega prostora v zgodovinskem središču Ptuja se zdi, da potrjuje izrek Hermanna Czecha, da je »arhitektura ozadje«. Ustvariti želi živahno središče lokalne kulture in kot tak povezuje več kulturnih ustanov ter jim omogoča, da se razširijo na javni prostor za različne dogodke. Po besedah arhitektov ti posegi skupaj tvorijo uravnotežen javni prostor, ki je ravno dovolj nedefiniran, da omogoča organski razvoj novega kulturnega programa, tako vsakdanjega kot prireditvenega.
Patinasti svinčnik 2024
Vzpenjača na Ljubljanski grad
avtorji: Miha Kerin, univ. dipl. inž. arh., Majda Kregar, univ. dipl. inž. arh., Edo Ravnikar ml. univ. dipl. inž. arh.
V procesu odločanja glede podelitve letošnje nagrade patinasti svinčnik je bilo temeljno vodilo argumentacije povezano s prepričanjem, da se kakovostna arhitektura v času vse bolj spaja s prostorom in postaja del večje celote – tako kot se ljubljanska tirna vzpenjača navezuje na širši organizem mestnega jedra. Vzpenjača na ljubljanski grad je funkcionalno, pomensko, fizično in oblikovno vraščena v grad, njegovo uporabo in identiteto. Odlike umeščenosti in oblikovanja tega infrastrukturnega objekta ter njegove sodobne in nevsiljive zasnove postajajo s časom vse bolj očitne, njegova aktualnost pa prihaja še bolj do veljave zaradi okoljskih izzivov in naraščajočega turističnega pritiska na mesto.
