Razstava članov ZAPS - Lučka Ažman Momirski, Marco Venturi
Novica
Aktualno
V Hiši arhitekture napovedujemo prvo razstavo članov ZAPS v letu 2011.
Otvoritev razstave bo v četrtek 3.3.2011 ob 18.00 uri v galeriji Hiše arhitekture, Vegova 8, Ljubljana.
Otvoritveni govor bo imel prof. dr. Fedja Košir.
Vljudno vabljeni!
Razstava bo na ogled vsak delovnik med 8.00 in 16.00 uro od
3.3.-18.3.2011 v galeriji Hiše arhitekture, Vegova 8, 1000 Ljubljana.
Slovensko arhitekturno in urbanistično sceno obvladuje prepričanje, da je razstavljanje česarkoli in vsega mogočega sama ob sebi eminentna manifestacija ustvarjalnosti, posebej, če je pospremljena z nekritično retoriko samozvanih teoretskih avtoritet. Nemalokrat so to le »imponderabilia«: alkimistična oznaka za tisto, česar ni mogoče stehtati (ker nima teže). Hiši arhitekture moram zato nemudoma čestitati, ker se tokrat odloči za pravo stvar. Za to, da razstavi recentne elaborate dvojice projektantov in profesorjev, ki delujeta na ljubljanski in beneški arhitekturni fakulteti. To sta prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Marco Venturi. Njuno dosedanje mednarodno oziroma meduniverzitetno sodelovanje je neinstitucionalno in ravno zato toliko učinkovitejše oziroma prodornejše. Razstavljena je produkcija zadnjih petih let (2005/2010): devet natečajnih projektov, od tega so štirje za kraje na neslovenskem terenu, dve mednarodni študentski delavnici, dva primera prenove historičnih urbanističnih ansamblov in povsem praktičen poseg, kultiviranje krajine z vsestransko koristnim rezultatom. Njihove lokacije so zgovorne: Slovenija, Italija, Nemčija, Hrvaška in Madžarska. Izjemen akcijski radij! Ne preseneča pestrost, pač pa širina problemov, ki so tu obvladani z izrazito suvereno gesto. Posebej naj opozorim na nalogo, ki predstavlja verjetno najpomembnejši planerski poseg v prvem desetletju tretjega tisočletja (pri nas): na strokovne podlage za nadaljnji razvoj Luke Koper. Pravice do izdelave predloga načrtovalca nista pridobila z neposrednim naročilom, temveč na javnem natečaju, kar pomeni, da imamo tu v konkretni situaciji najboljšo možno rešitev. Dovolj je stvarna, da jo je mogoče uresničiti, po drugi strani pa tudi dovolj nevsakdanja, da jo je moč brez zadrege predstaviti koderkoli v svetu, univerzalno (denimo, kot se to zgodi močno odmevno lani v Berlinu). Na drugi strani tega izbora imamo nato realizirano rešitev, kot rečeno, prav tako z elementi univerzalne koristnosti: nov vinograd. Kdor se lahko ozre na tak facit, ne sme in ne more ostati ravnodušen. Zato lahko mirne duše sklenem s povzetkom po Martinu Luthru: Und er sahe alles, was er gemacht hatte; und siehe da, es war sehr gut. Po naše – videl je vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro (I Mz 1,31).
prof. dr. Fedja Košir